Jedro

Prerazporeditev nalog na druge izvajalce in dejstvo, da je ukinitev delovnega mesta ter drugačna organizacija računovodskih in knjigovodskih del imela tudi pričakovane pozitivne finančne učinke, utemeljuje zaključek sodišča druge stopnje, da je obstoj poslovnega razloga, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokazan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23. 10. 2014 in za vrnitev tožnice na delo ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, ki se nanaša na prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča ter plačilo denarnega povračila v bruto znesku 12.027,00 EUR. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga, saj je delovno mesto računovodja in knjigovodja, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi s tožnico, ukinila in dela tega delovnega mesta prerazporedila tako, da jih je del predala zunanjemu izvajalcu, del pa jih je prevzel direktor sam. Tožničinih navedb, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo zaradi prenehanja življenjske skupnosti med njo in direktorjem tožene stranke, ni sprejelo.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje. Kot bistveno je poudarilo dejstvo, da je tožena stranka v resnici ukinila delovno mesto računovodja in knjigovodja ter naloge tega delovnega mesta drugače prerazporedila. Ugotovilo je tudi, da so reorganizacijo narekovale ekonomske razmere, saj je v letu 2014 prišlo do prekinitve poslovnega sodelovanja med toženo stranko in podjetjem A., zaradi česar se je obseg poslovanja tožene stranke zmanjšal, to pa se je odrazilo tudi na finančnem področju.

3. Zoper pravnomočno sodbo je vložila pravočasno revizijo tožnica, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da sodišče neupravičeno ni sledilo njeni trditvi o povračilnih ukrepih, ki naj bi jih tožena stranka z ukinitvijo delovnega mesta zgolj prikrila. V spornem obdobju je namreč prišlo do razpada življenjske skupnosti tožnice in direktorja tožene stranke, s tem pa so bile povezane tudi pravne in dejanske posledice, kot je npr. delitev skupnega premoženja. Za to je tožnica predlagala tudi dokaze, vendar jih sodišče ni izvedlo. Meni, da povračilni ukrepi ne morejo predstavljati zakonitega odpovednega razloga in ker je sodišče okoliščine v zvezi z njimi označilo za nebistvene, izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišču druge stopnje očita nadalje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) ker ni obravnavalo njene substančne pritožbene argumentacije in ji s tem ni dalo možnosti ustreznega obravnavanja pred sodiščem, kar naj bi imelo za posledico kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Očita pa tudi relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 360. členom ZPP. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo zahtevku, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev. Poudarja, da je bil razlog za odpoved poslovni, namenjen racionalizaciji poslovanja in zmanjšanju stroškov dela.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Očitek bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in prvega odstavka 339. člena v povezavi s 360. členom ZPP ni utemeljen. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče druge stopnje je do njih zavzelo stališče in odgovorilo tudi na vse pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena in pri tem poudarilo, da na pritožbene navedbe, ki niso bile odločilne (v 8. in 9. točki obrazložitve je tudi navedlo, katere so to), ni odgovorilo.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in mu je pritrdilo sodišče druge stopnje. Za presojo so bistvene naslednje ugotovitve: - v letu 2014 se je obseg poslovanja tožene stranke glede na predhodno leto zmanjšal, poslovni rezultati pa znatno poslabšali (zmanjšan obseg poslovanja, povečanje obveznosti in stroškov, zmanjšanje prihodkov), - tožena stranka je ukinila delovno mesto računovodja in knjigovodja, - računovodske naloge delovnega mesta je prevzel zunanji izvajalec, administrativne pa direktor sam, - stroški dela so se na ta način znižali.

10. Delodajalec prosto odloča, kako bo organiziral poslovanje. Smotrnosti njegovih odločitev sodišče ne ocenjuje, kot tudi ne more ugotavljati in ocenjevati, zakaj je prišlo do slabših poslovnih rezultatov in kaj bi delodajalec lahko storil, da bi bilo njegovo poslovanje boljše. Zato je sodišče druge stopnje pritožbene navedbe o razlogih za prekinitev poslovnega sodelovanja z enim od poslovnih partnerjev utemeljeno označilo za nebistvene. V sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora sodišče preizkusiti le, ali je razlog resničen in ne morda samo navidezen, torej ali ni delodajalec instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zlorabil. 11. Glede na ugotovitev, da se je poslovanje tožene stranke v letu 2014 poslabšalo, da se je obseg dela zmanjšal in da je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto računovodja in knjigovodja, je treba pritrditi presoji o obstoju poslovnega razloga. Tožena stranka je delo, ki se je opravljalo na navedenem delovnem mestu, drugače organizirala. Del nalog (računovodskih) je prepustila zunanjemu, pogodbenemu izvajalcu, del (administrativnih) pa je prevzel direktor sam. Tem dejanskim ugotovitvam tožnica ne nasprotuje. To in pa dejstvo, da je ukinitev delovnega mesta ter drugačna organizacija računovodskih in knjigovodskih del imela tudi pričakovane pozitivne finančne učinke, utemeljuje zaključek sodišča druge stopnje, da je obstoj poslovnega razloga, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokazan. Glede na to, da ukinitev delovnega mesta ni bila navidezna ampak dejanska, toženi stranki ni mogoče očitati zlorabe, ki jo zatrjuje tožnica.

12. Obstoj zakonitega poslovnega razloga izključuje druge, nezakonite razloge. Tudi sicer je sklicevanje tožnice na „povračilne ukrepe“ neutemeljeno. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) v sedmem odstavku 6. člena povračilne ukrepe, ki jim delavec ne sme biti izpostavljen, omenja zgolj v zvezi z diskriminacijo oziroma prepoveduje povračilne ukrepe zoper diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ko se te zavzemajo za uveljavitev prepovedi diskriminacije. Da bi bila tožnica izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije, ni bilo ugotovljeno niti zatrjevano.

13. Ker niso podani uveljavljeni revizijski razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.