Jedro

Če prvostopenjsko sodišče meni, da procesne predpostavke v zvezi s tožbo niso podane, ne sme pred odločitvijo (zavrženjem) o tožbi zavreči zahteve za izdajo začasne odredbe. Če namreč sodišče zmotno presodi (ne)izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo, sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe pa v vmesnem času postane pravnomočen, vsebinska obravnava zahteve za izdajo začasne odredbe ni več možna (razen če stranka ne vloži nove zahteve).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 60/2015-5 z dne 21. 1. 2015 se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb 32. člena in 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi s 112. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila v zvezi s tožbo zoper odločbo direktorice Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig, št. 720-85/2013/113 z dne 8. 10. 2014. Z navedeno odločbo je direktorica Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig kot prvostopenjski upravni organ zavrnila tožničino prošnjo za prekinitev prestajanja kazni zapora, z obrazložitvijo, da tožničine somatske motnje in druge zdravstvene težave niso takšnega značaja, da ne bi bila zmožna prestajati kazni. Tožena stranka je z odločbo, št. 720-1892/2013/50 z dne 5. 12. 2014, tožničino pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je ob preizkusu procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da je tožba vložena prepozno. Ker tožnica k plačilu sodne takse za tožbo še ni bila pozvana, pogoji za odločanje o tožbi v času odločanja o začasni odredbi še niso bili izpolnjeni. Tožnica je drugostopenjsko določbo z dne 5. 12. 2014 prejela 9. 12. 2014, kar izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iz 28. člena ZUS-1 je tako začel teči 10. 12. 2014 in je potekel 8. 1. 2015. Če je vloga vezana na rok, se po 112. členu ZPP šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče. Za osebo, ki ji je vzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, v katerem prestaja kazen odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču. Tožnica je tožbo izročila upravi zavoda 9. 1. 2015, torej po poteku zakonsko določenega roka.

3. Tožnica je zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zatrjuje, da je drugostopenjsko odločbo prejela dne 10. 12. 2014, kar je preverila v elektronski evidenci Zavoda za prestajanje kazni zapora, zato je tožba pravočasna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če je zahteva za izdajo začasne odredbe vložena skupaj s tožbo v upravnem sporu, mora prvostopenjsko sodišče pred vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe preizkusiti procesne predpostavke za tožbo, torej, ali je tožba sposobna za vsebinsko obravnavo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče to storilo in ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno in zato ne bo vsebinsko obravnavana, posledično pa je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna.

7. Sodišče res ne sme vsebinsko obravnavati zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu, če niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča v primeru, če prvostopenjsko sodišče meni, da procesne predpostavke v zvezi s tožbo niso podane, ne sme pred odločitvijo (zavrženjem) o tožbi zavreči zahteve za izdajo začasne odredbe. Če namreč sodišče zmotno presodi (ne)izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo, sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe pa v vmesnem času postane pravnomočen, vsebinska obravnava zahteve za izdajo začasne odredbe ni več možna (razen če stranka ne vloži nove zahteve).

8. Ob tem Vrhovno sodišče opozarja, da iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnica prejela navedeno drugostopenjsko odločbo 10. 12. 2014 (kar je razvidno iz kopije vročilnice v upravnem spisu), in ne 9. 12. 2014, kot navaja prvostopenjsko sodišče. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iz 28. člena ZUS-1 se je tako iztekel 9. 1. 2015 ob 24.00 uri in ne 8. 1. 2015, kot v izpodbijanem sklepu navaja prvostopenjsko sodišče. 9. Zaradi napačne uporabe določb 32. člena v zvezi s 36. členom ZUS-1 je Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), na podlagi 77. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.