Jedro

Po 32. členu ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe zahtevati le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za vsebinsko obravnavanje tožbe določa zakon. Z začasno odredbo se namreč preprečuje škoda, ki grozi tožniku zaradi izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva. V obravnavanem primeru je tožba vložena prepozno in zato procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Za osebo, ki ji je vzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, v katerem prestaja kazen odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka vlaga tožbo na odpravo odločbe Direktorice Zavoda za prestajanje kazni zapora A. št. ... z dne 8. 10. 2014, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora. Hkrati vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, da se ji (do odločitve o tožbi) prestajanje kazni prekine takoj, toženi stranki pa naloži, da jo takoj in brez odlašanja izpusti na prostost, pri čemer ugovor ne zadrži izvršitve. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja, da je tožeča stranka izpodbijani akt prejela 9. 12. 2014 in je zato tožba vložena po poteku predpisanega zakonskega roka. Sodišču predlaga, da tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrže oziroma podrejeno, da ju zavrne.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Po 32. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je mogoče izdajo začasne odredbe zahtevati le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za vsebinsko obravnavanje tožbe določa zakon. Z začasno odredbo se namreč preprečuje škoda, ki grozi tožniku zaradi izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva.

V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je tožba vložena prepozno in zato procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene. Ker tožeča stranka k plačilu sodne takse za tožbo še ni bila pozvana, pogoji za odločanje o tožbi v času odločanja o začasni odredbi še niso izpolnjeni.

Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo v.d. direktorja Generalnega urada Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij št. ... z dne 5. 12. 2014, ki je bila, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, tožeči stranki vročena 9. 12. 2014. Rok za vložitev tožbe je po navedenem začel teči 10. 12. 2014 in je potekel 8. 1. 2015. Če je vloga vezana na rok, se po 112. členu Zakona o pravnem postopku, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče. Za osebo, ki ji je vzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, v katerem prestaja kazen odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču. Tožeča stranka je tožbo izročila upravi zavoda, v katerem prestaja kazen zapora, 9. 1. 2015 in torej po poteku zakonsko določenega roka.

Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločalo po predsednici senata skladno s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1.