Jedro

Tožnik je zoper vsakega od tožencev (navadnih sospornikov) zahteval plačilo posameznega zneska, ki ne presega revizijskega praga, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženci sami krijejo svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zoper tožence uveljavljal plačilo skupnega zneska 75.000,00 EUR, in sicer zoper vsako toženko 18.750,00 EUR, zoper toženca pa 37.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške.

4. Toženci v odgovoru na revizijo nasprotujejo revizijskim navedbam in predlagajo njeno zavrnitev. Priglašajo tudi stroške.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), sicer pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.

7. Tožnik je trdil, da je prva toženka, s katero je bil v zakonski zvezi od leta 1995 do leta 2009, od preostalih tožencev (njenih staršev) v tem času dobila v dar ¼ nepremičnine, na kateri sta nato z lastnimi sredstvi zgradila hišo. Ocenil je, da je bil njun prispevek k vrednosti hiše (150.000,00 EUR) enak in da mu zato pripada polovica vlaganj (75.000,00 EUR). Tožnik od tožencev ni uveljavljal solidarnega plačila svojih vlaganj, temveč je od vsakega toženca posebej zahteval plačilo nanj nanašajočega se zneska, ki ne presega revizijskega praga (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ker so toženci v opisanem položaju navadni sosporniki, tudi ni možnosti za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov (peti odstavek 367. člena ZPP).(1)

8. Ker torej revizija ni dovoljena že po samem zakonu in ker ni bila predhodno dopuščena, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato (skupaj z v njej vsebovano stroškovno zahtevo) zavrglo (377. člen ZPP).

Stroški odgovora na revizijo niso bili potrebni. V njem toženci vsebinsko odgovarjajo na revizijo in predlagajo njeno zavrnitev. Revizijsko sodišče je revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo, zato morajo toženci te stroške v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP kriti sami.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 245/2009 z dne 3. 3. 2011.