Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru s tem, ko ni bil izveden predlagan dokaz z izvedencem medicinske stroke, kršene določbe pravdnega postopka.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru s tem, ko ni bil izveden predlagan dokaz z izvedencem medicinske stroke, kršene določbe pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka, s katerim je zahteval od tožene stranke plačilo 2.010,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2012 do plačila. Zatrjuje, da je sodna praksa sodišča druge stopnje neenotna. Tako je ob enaki prvostopenjski odločitvi (zavrnitev zahtevka) isto višje sodišče v zadevi II Cp 674/2015 razveljavilo sodbo prve stopnje zaradi kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke in samovoljno sprejelo zaključek, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi utrpel pravno priznano škodo. V tej zadevi pa je senat višjega sodišča zavrnilno sodbo prve stopnje potrdil, češ da je obseg škode mogoče presoditi brez pomoči izvedenca medicinske stroke. V zadevi II Cp 609/2015 je bilo zavzeto stališče, da mora sodišče objektivizirati svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča (II DoR 349/2013, II DoR 628/2010, II Ips 268/96, II Ips 533/97, II Ips 303/91, II Ips 636/2009), v katerih je bila oškodovancem prisojena odškodnina tudi za manjši obseg škode. Zato se ne strinja, da je šlo pri njem za neznatne telesne poškodbe, ki ne upravičujejo priznanja odškodnine za nepremoženjsko škodo. V sodni praksi so bile prisojene odškodnine tudi za zelo minimalne poškodbe in posledice, pri čemer je sodišče take odločitve sprejelo šele potem, ko je pridobilo mnenje izvedenca medicinske stroke. Niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nimata ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko ugotovili, koliko časa so trajale telesne bolečine in strah, in na podlagi tega presodili, ali gre za pravno priznano škodo ali ne. Pravilno bi bilo, da bi sodišče angažiralo izvedenca medicinske stroke in nato na podlagi njegovih ugotovitev opravilo to presojo. V obravnavani zadevi tožnik ni dobil možnosti, da bi se do njegovih zatrjevanih bolečin opredelil izvedenec medicinske stroke. Višje sodišče je tako z odločitvijo, ki odstopa od sodne prakse, kršilo prvi odstavek 243. člena ZPP, po katerem dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo, zaradi odstopa od sodne prakse pa kršilo tudi tožnikovo ustavno pravico iz 22. člena Ustave in 6. člena EKČP. Odločitev o pravnem vprašanju pa ima vpliv tudi na druge sodne spore, ki jih je pred sodiščem prve stopnje veliko (tožbo je skupaj vložilo dvanajst tožnikov, vendar se po sklepu sodišča zadeve obravnavajo ločeno), zato bi odločitev v zadevi doprinesla k pravni varnosti in enotni uporabi prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je treba za ugotovitev zatrjevanih telesnih bolečin in strahu izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke?

2. Ali lahko sodišče samo opravi presojo obstoja telesnih bolečin in strahu, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke?

3. Ali so bile v konkretnem primeru s tem, ko ni bil izveden predlagan dokaz z izvedencem medicinske stroke, kršene določbe pravdnega postopka?

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja, ki vsebinsko zajema vsa tri predlagana vprašanja. Zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.