Jedro

Podlaga za oceno verjetnosti uspeha postopka so bile, poleg tožnikove vloge in njegovega zaslišanja, uradoma pridobljene listine (račun izvršitelja in poročilo o rubežu), iz katerih dovolj jasno sledi, da je izvršitelj izdal račun za opravljeno delo skladno s predpisi in da je torej izvršilno sodišče, s tem ko je izdalo zadevni sklep, utemeljeno sledilo upnikovemu predlogu. Tožnik, na katerem je dokazno breme, nasprotno ni z ničemer konkretno izkazal, da bi bil sklep (po vsebini) nepravilen oziroma izdan v nasprotju s predpisi. Le pavšalno zatrjevanje tožnika o nepravilnosti in nezakonitosti sklepa, za takšen zaključek ne zadošča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vloženo dne 15. 6. 2012. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik zaprosil za odobritev BPP za pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča Brežice opr. št. VL 58904/2010 z dne 25. 5. 2012, s katerim se mu kot dolžniku nalaga, da povrne 97,25 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov za stroške izvršitelja na podlagi računa št. 10281-12 z dne 18. 5. 2012. Pristojni organ za BPP je po tem, ko je po uradni dolžnosti pridobil račun izvršitelja in zaslišal tožnika ter vpogledal listine, ki so v spisih, ugotovil, da je zadeva očitno nerazumna v smislu tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz računa in prilog izhaja, da je izvršitelj izdal račun za opravljeno delo skladno s predpisi, upnik pa je stroške pravočasno priglasil v smislu sedmega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). O upnikovi zahtevi je sodišče odločalo s sklepom, zoper katerega se tožnik želi pritožiti. Tožnik pri tem nima verjetnih izgledov za uspeh, izvršilni postopek pa se bo z vložitvijo pravnih sredstev po nepotrebnem še nadalje zavlačeval. Ker je torej pričakovanje oziroma zahteva prosilca v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, je pristojni organ odločil tako, kot sledi iz izreka.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Meni, da je zaključek, da je zadeva očitno nerazumna, napačen. Tožena stranka je brez potrebe in zakonite podlage zahtevala in tudi pridobila račun izvršitelja ter analizirala izvršilne stroške. To, kar navaja tožena stranka v obrazložitvi, bi moralo storiti izvršilno sodišče v sklepu. S tem, ko tega ni storilo, so podani pritožbeni razlogi iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerih je podan pritožbeni razlog v primeru, če ima sodna odločba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, to pa je zlasti, če sodna odločba sploh nima razlogov. V konkretnem primeru sodišče v obrazložitvi sklepa ni navedlo, za kakšne stroške izvršitelja gre in ali so bili ti stroški upravičeni niti ni navedlo zakonske podlage, po kateri si je izvršitelj sam odredil in določil svoje izvršilne stroške. Ker sklep nima ustrezne obrazložitve, ga ni mogoče preizkusiti, kar je očitna procesna kršitev, ker ni znana dejanska podlaga za odločitev o stroških in pravna podlaga zanje, pa je sodišče ravnalo tudi materialnopravno nepravilno. Sklep je torej očitno nezakonit, zato mora tožnik vložiti pritožbo, v zvezi s katero je zaprosil za BPP. Tožnik še poudarja, da ni dobil na vpogled specifikacije storitve izvršitelja niti ni upnik v svojem dopisu opredelil vsebine izvršenih storitev, ki sicer tudi iz računa niso razvidne. Sodišče je tožniku vročilo zgolj sklep, račun izvršitelja in dopis Komunalnega podjetja B. d.d. Zahteva upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zato ni bila sporočena sodišču pravilno in skladno s predpisi, kar posledično pomeni, da tudi izdani sklep ni zakonit in pravilen, zadeva, v kateri se vlaga prošnja za BPP, pa posledično ni očitno nerazumna.

4. Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po določbah 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zavezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem se upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Pri odločanju o odobritvi BPP je torej eden izmed pogojev tudi ocena verjetnosti uspeha postopka, na katerega se nanaša prošnja. Ta presoja je bila s strani tožene stranke opravljena in je po presoji tega sodišča pravilna. Tožena stranka je pravilno uporabila določbe ZIZ in določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP ter na tej podlagi pravilno ugotovila, da je bil sklep, na katerega se nanaša prošnja za BPP, izdan skladno s predpisi in da zato tožnik nima verjetnih izgledov, da bi bil uspešen s pritožbo. Navedla je tudi razloge, ki so jo vodili pri presoji pridobljenih dokazov in materialno podlago za odločitev. Podlaga za presojo so bile, poleg tožnikove vloge in njegovega zaslišanja, uradoma pridobljene listine (račun izvršitelja in poročilo o rubežu), iz katerih dovolj jasno sledi, da je izvršitelj izdal račun za opravljeno delo skladno s predpisi in da je torej izvršilno sodišče, s tem ko je izdalo zadevni sklep, utemeljeno sledilo upnikovemu predlogu. Tožnik, na katerem je dokazno breme, nasprotno ni z ničemer konkretno izkazal, da bi bil sklep (po vsebini) nepravilen oziroma izdan v nasprotju s predpisi. Le pavšalno zatrjevanje tožnika o tem, da je sklep nepravilen in nezakonit, za takšen zaključek ne zadošča. Tožnik pa se po presoji sodišča tudi ne more uspešno sklicevati na to, da z obveznostjo iz sklepa ni bil seznanjen v vsebinskem pogledu in da že zato ni nerazumno vložiti pritožbo. Že iz navedb v tožbi namreč izhaja, da mu je bil skupaj s sklepom vročen tudi račun izvršitelja in dopis upnika (Komunalno stanovanjskega podjetja B. d.d.), iz katerih je razvidno, kdaj je bilo izvršilno dejanje iz sklepa opravljeno in kdo ga je opravil ter zaračunani znesek, to pa ob dejstvu, da gre po podatkih spisa za stroške (neuspelega) rubeža, pri katerem je bil tožnik osebno navzoč, po presoji sodišča pomeni, da je bil, kljub skromni obrazložitvi, tožnik ob izdaji sklepa seznanjen z vsemi ključnimi okoliščinami, ki so bile podlaga za odločitev.

8. Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez obravnave, ker pravno relevantne dejanske okoliščine med strankama niso sporne.