Jedro

Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.

Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma vlagati v postopku pravna sredstva.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1037/2012-5 z dne 24. 8. 2012 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 287/2012-7 z dne 5. 7. 2012, ter se zadeva vrne temu okrožnemu sodišču v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 782,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 287/2012-7 z dne 5. 7. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah, št. VL 58904/2010 z dne 25. 5. 2012, s katerim se tožniku kot dolžniku nalaga, da povrne 97,25 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov za stroške izvršitelja na podlagi računa, št. 10281-12 z dne 18. 5. 2012. 2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po presoji sodišča prve stopnje že iz navedb v tožbi izhaja, da je bil revidentu skupaj s sklepom vročen tudi račun izvršitelja in dopis upnika (K., d. d.), to pa ob dejstvu, da gre po podatkih spisa za stroške (neuspelega) rubeža, pri katerem je bil revident osebno navzoč, kar pomeni, da je bil kljub skromni obrazložitvi, revident ob izdaji sklepa seznanjen z vsemi ključnimi okoliščinami, ki so bile podlaga za odločitev.

3. Revident vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dovoli, nato pa reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Dovoljenost revizije utemeljuje s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odločitev, ki jo izpodbija, ima zanj zelo hude posledice. Je oseba brez sredstev in brez premoženja, skratka revež v pravem pomenu besede, ki prejema le socialno pomoč, vendar pa v tako skromnem znesku, da sploh ne bi mogel brez pomoči dobrih ljudi preživeti. Pomemben mu je vsak cent, kaj šele euro. Revidentov pooblaščenec je kljub temu, da revident ni uspel uveljaviti brezplačne pravne pomoči, kreditiral svojega klienta in vložil pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 25. 5. 2012. Višje sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sklepom II Ip 3080/2012 z dne 3. 9. 2012, v celoti ugodilo revidentovi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Izkazalo se je, da je navedeni sklep Okrajnega sodišča v Brežicah neobrazložen in da je bilo treba proti njemu vložiti pritožbo. Predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse za to revizijo. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi izpolnjen uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident je namreč prejemnik denarne socialne pomoči in sam plačila stroškov odvetnika za vložitev pritožbe, za kar je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, s svojimi skromnimi socialnovarstvenimi prejemki, ki so razvidni iz predloženih spisov, ne bi zmogel, poleg tega pa bi bilo ogroženo tudi njegovo preživljanje. Zato je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavani zadevi dovolilo.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja).

9. V obravnavani zadevi izpodbijana sodba in odločba organa za brezplačno pravno pomoč temeljita na stališču, da revident nima verjetnih izgledov, da bi bil uspešen s pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah VL 58904/2010 z dne 25. 5. 2012, in da je zadeva očitno nerazumna.

10. Kot izhaja iz predloženih spisov, tožena stranka v obravnavani zadevi ni odločila o revidentovi prošnji (z dne 13. 5. 2012) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 25. 5. 2012, nemudoma (nujna brezplačna pravna pomoč po 36. členu ZBPP), temveč je o prošnji odločila z odločbo z dne 5. 7. 2012, torej po poteku pritožbenega roka za izpodbijanje navedenega sklepa z dne 25. 5. 2012. Revident se je zamudi pritožbenega 8-dnevnega roka izognil tako, da je vložil pritožbo po pooblaščenem odvetniku in s to pritožbo tudi uspel na Višjem sodišču v Ljubljani. Na nezakonitost sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah in na možnost vložitve pritožbe zoper ta sklep po odvetniku je revident toženo stranko opozoril v svojem dopisu z dne 13. 6. 2012, ki je bil priložen k njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z vložitvijo pritožbe, s katero je po predloženih podatkih bil uspešen, pa je revident dosegel, da bodo izvršiteljevi stroški v postopku odmere tudi vsebinsko preverjeni in v novem sklepu ustrezno obrazloženi, kar bo omogočilo tudi učinkovito pritožbo, če bo ta potrebna.

11. Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu nalaga navedena določba in jo je organ dolžan izvesti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, v kateri je sledilo odločitvi organa za brezplačno pravno pomoč, s stališčem iz 9. točke obrazložitve te sodbe preseglo pravni standard očitne nerazumnosti revidentovega predloga in posledično napačno presodilo revidentovo izpolnjevanje objektivnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena ZBPP. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma vlagati v postopku pravna sredstva (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč v obravnavani zadevi presojal, kakšna naj bi bila končna odločitev o stroških izvršbe, ni pa presojal o tem, ali bi bilo v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem mogoče uspeti zaradi postopkovnih kršitev, to je zaradi neobrazloženosti sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah. Ker tega ni presodil, je zmotno uporabil 24. člen ZBPP in je s tem revidenta prikrajšal za kasnejšo vsebinsko sodno presojo višine stroškov izvršbe in njihove pravne utemeljenosti v navedeni izvršilni zadevi.

13. Ker je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo (24. člen ZBPP) zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku ponovno presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči revidentu in posledično upravičenost do povrnitve stroškov odvetniku, ki je v navedeni zadevi za revidenta vložil pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 25. 5. 2012. 14. Ker je revident z revizijo uspel, je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje ter o stroških revizijskega postopka. Pri odmeri stroškov upravnega spora pred sodiščem prve stopnje je Vrhovno sodišče skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom tretjega člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu revidentu priznalo stroške v znesku 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV (70,00 EUR), ki je veljal v času opravljanja odvetniške storitve, skupaj torej 420,00 EUR. Stroški revizijskega postopka pa temeljijo na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in so odmerjeni na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi. Na podlagi tarifne številke 3300 se revidentu prizna 282,00 EUR nagrade za postopek z revizijo in stroški po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR (skupaj 302,00 EUR), kar z 20% DDV (60,40 EUR), veljavnem v času opravljene storitve, znaša 362,40 EUR. Tožena stranka je dolžna revidentu povrniti stroške postopka v višini 782,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

15. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1), zato posebno odločanje o oprostitvi plačila sodne takse ni potrebno.