Jedro

Pritožba zoper izredno pravno sredstvo (obnovo), ki jo je tožeča stranka vložila sama in ni izkazala pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (predložila dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu), je nedovoljena. Ker pritožbo zoper izredno pravno sredstvo ni zavrgel že sodnik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 91. člena ZPP), je moralo to storiti pritožbeno sodišče (1. točka 365. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka, vložen dne 20. 6. 2013, in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep vlaga tožeča stranka pritožbo, v kateri navaja, da je bila seznanjena z novim dejstvom, da ji v času poklicne rehabilitacije delovno razmerje ne more prenehati, zaradi česar je na podlagi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP v predpisanem roku vložila predlog za obnovo postopka. Meni, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj bi ji morala pred kakršnimkoli ravnanjem iz naslova odpovedi delovnega razmerja od Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pridobiti zavezujoče mnenje, saj je njihova odločitev dokončna. Ker pa je tožena stranka v nasprotju z zakonskim določilom o svojem ravnanju ni obvestila in posledično tudi ni pridobila mnenja komisije, je bilo takšno ravnanje tožene stranke nedopustno. Tako komisija sploh ni bila seznanjena s strani tožene stranke o njenem ravnanju in posledično tudi ni podala zavezujočega mnenja, ki bi bilo za toženko zavezujoče. Meni, da je bistveno, da je bila tožeča stranka o tem seznanjena šele dne 2. 2. 2017, ko je prejela odločbo ZPIZ, iz katere je to izhajalo. Tožeča stranka je sicer v nadaljevanju sama o tem obvestila ZPIZ, ki pa v nasprotju z zakonskimi določili ni obvestil Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da bi o tem podala dokončne mnenje, temveč je tožeči stranki v podpis dal aneks št. 1, v katerem je toženo stranko enostransko nadomestil z novo stranko pod istimi pogoji, kot so izhajali iz že sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji ter s tem zavedel tožečo stranko in pri njej ustvaril prepričanje, da jo bo nova stranka po končani poklicni rehabilitaciji pozvala na delo. Da temu ni tako je tožeča stranka pričela ugotavljati po uspešno zaključeni rehabilitaciji, ko je o tem obvestila Zavod RS za zaposlovanje. Ta pa je ni pozval na delo, ampak jo je obravnaval kot brezposelno osebo, dokončno pa je to ugotovila s sprejemom odločbe z dne 2. 2. 2017. Zatrjuje, da je ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu nepravilna, saj tožeča stranka ni vložila predloga za obnovo postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava v prvem postopku ampak zaradi dejstva, da ji pogodba o zaposlitvi na podlagi stališč Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bi mogla prenehati. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter predlogu za obnovo postopka ugodi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Obnova postopka, ki jo Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) ureja v 394. členu je izredno pravno sredstvo. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožeča stranka je pravilno obnovo postopka vložila po svoji pooblaščenki odvetnici A.A. iz B.. Po prejemu sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen, pa je sama vložila pritožbo in v njej ni navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 5. Po določbi 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tožeča stranka tega pogoja ni zatrjevala in izkazala.

6. Pritožba zoper izredno pravno sredstvo (obnovo), ki jo je tožeča stranka vložila sama in ni izkazala pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (predložila dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu), je nedovoljena. Ker pritožbo zoper izredno pravno sredstvo ni zavrgel že sodnik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 91. člena ZPP), je moralo to storiti pritožbeno sodišče (1. točka 365. člena ZPP).