Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici.

Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo.

Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za obnovo postopka in odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka. Odločitev temelji na presoji, da tožnica s predlogom za obnovo postopka uveljavlja nedovoljen obnovitveni razlog - zmotno uporabo materialnega prava.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. V razlogih svojega sklepa je navedlo, da je obnova postopka v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) izredno pravno sredstvo, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP stranke lahko opravljajo pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit). Ker je tožnica vložila pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje sama, brez navedb o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče pritožbo zavrglo.

3. Tožnica v pravočasni reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje navaja, da ji je bila s to odločitvijo kršena pravica do meritornega odločanja in da je sodišče njeno pritožbo neutemeljeno zavrglo. Pri tem opozarja na napačen pravni pouk, ki mu je v dobri veri sledila; navaja, da je bila s takšnim poukom zavedena, vendar ji napačen pravni pouk ne bi smel iti v škodo. Navaja tudi, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna.

4. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije. Med drugim navaja, da tožnica ni prava nevešča stranka, saj njena poklicna rehabilitacija pomeni izobraževanje na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zato je njeno razlogovanje, da je sledila pravnemu pouku prvostopenjskega sodišča, ker prava ni poznala, neutemeljeno.

5. Revizija je utemeljena.

6. Glede na datum odločanja sodišča prve stopnje v tej zadevi se za reševanje tega spora uporablja ZPP, ki je veljal pred zadnjo novelo, torej pred ZPP-E. Zato je revizija, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve v zvezi s predlogom za obnovo sodnega postopka v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, dovoljena po določbah ZPP v povezavi z 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.).

7. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena v povezavi s 384. členom ZPP).

8. Tožnica v reviziji neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer tega razloga niti ne konkretizira ustrezno; glede na razloge odločitve sodišča druge stopnje in tudi ostale revizijske navedbe je povsem jasno, da gre le za vprašanje bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje zaradi zavrženja pritožbe.

9. Iz pravnega pouka sklepa sodišča prve stopnje I Pd 1087/2013 z dne 13. 3. 2017 izhaja, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka in (med drugim), da „stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer jo bo sodišče zavrglo.“

10. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici.

11. To obenem pomeni, da je bil pravni pouk napačen, saj je bil podan v postopku z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka (še v fazi postopka pred ponovnim odločanjem o glavni stvari).

12. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da napačen pravni pouk ne more imeti negativnih posledic za stranko, ki se nanj zanese in po njem ravna. Enako velja za nepopoln oziroma zavajajoč pravni pouk.1

13. Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo. Posledično je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek.

14. Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP. Če bo tožnica takšno (novo) pritožbo v dodatnem roku vložila, jo je treba obravnavati kot pravočasno, tožničino dosedanjo pritožbo pa zavreči. 15. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Glede prepovedi negativnih procesnih posledic napačnega, nepopolnega oziroma zavajajočega pravnega pouka glej npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-148/01 z dne 29. 11. 2001 in odločbe VS RS II Ips 860/2007 z dne 9. 10. 2008, VIII Ips 208/2010 z dne 22. 11. 2010, X Ips 132/2011 z dne 14. 12. 2011, X Ips 184/2013 z dne 25. 9. 2013, III Ips 35/2014 z dne 17. 4. 2014 in II Ips 278/2016 z dne 8. 12. 2016.