Jedro

V primerih kot je ta, kjer je tožnik najemnik sobe, ki meri 45 kvadratnih metrov in skupnih prostorov kuhinje in kopalnice (par ljudi ima v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov) je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 31. 7. 2015 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 24. 4. 2015 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna o zahtevi tožnika za subvencijo najemnine vložene 22. 4. 2015, ponovno odločiti v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (2. točka izreka). Štelo je, da je tožena stranka napačno interpretirala prvi odstavek 28. člena ZUPJS, da v primerih, ko občan biva v sobi, ki meri 45 kvadratnih metrov, v souporabi pa ima kuhinjo in kopalnico, subvencije najemnine ni mogoče dodeliti in zato ostalih pogojev toženka ni ugotavljala.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da bivalnih enot ni mogoče enačiti npr. z garsonjero in da je pojem stanovanja določen v drugem odstavku 4. člena Stanovanjskega zakona. Natančneje pa je stanovanje opredeljeno v 10. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 1/11). V skladu s tem je jasno, da je soba del stanovanja in da za del stanovanja ni mogoče dobiti subvencije najemnine, saj je do subvencije najemnine upravičen le najemnik stanovanja. Nadalje pritožba izhaja iz drugega in tretjega odstavka 6. člena SZ-1, kjer so določene bivalne enote, ki se glede na namen in način uporabe razvrščajo na bivalne enote s souporabo sanitarij in kuhinj, bivalne enote s sanitarijami oziroma kopalnico in souporabo kuhinje ter bivalne enote s kopalnico in mini kuhinjo; bivalne enote namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, so pa lahko tudi v drugih stanovanjskih objektih, ne le v stanovanjskih stavbah za posebne namene. Navaja, da so na podlagi 3. alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanj ter merilih in postopkov za uveljavljanje subvencioniranih najemnin do subvencije najemnine upravičeni le najemniki bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Za to pa so pristojne občine, medtem ko ostale bivalne enote niso subvencionirane. Širitev dosedanjega stališča v zvezi z dodeljevanjem subvencije najemnine za bivalne enote tudi na druge bivalne enote, dogovorjene s strankami je problematično z vidika izračuna višine subvencije najemnine, predvsem pa iz razloga ugotavljanja površine takšne bivalne enote. Najem sobe s souporabo kopalnice, stranišča in kuhinje, ki jo posameznik najame na trgu za nedoločen čas in za tržno najemnino, ne moremo enačiti z bivalno enoto, ki jo po zakonu zagotavljajo in oddajajo v najem država, občine, javni stanovanjski sklad in neprofitne stanovanjske organizacije na podlagi seznama upravičencev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmetni spor se nanaša na zavrnjeno vlogo tožnika za dodelitev subvencije najemnine za tržno stanovanje na naslovu B. v A.. Iz najemne pogodbe z dne 24. 7. 2012, sklenjene za nedoločen čas, je razvidno, da je skupna površina prostorov, ki si jih deli tožnik z več osebami 90 kvadratnih metrov, pri čemer ima tožnik v najemu sobo v velikosti 45 kvadratnih metrov s souporabo kopalnice, sobe toaletnega prostora, hodnika, kuhinje in dvorišča ter da je stanovanje opremljeno. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s tem obravnavalo več zadev, kjer se pri istem najemodajalcu oddajajo sobe pod podobnimi pogoji kot na naslovu B. v A. (tudi na naslovu C. v A.).

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v 28. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami). Ta določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem, najemnem in hišničnem stanovanju. Prosilci, ki plačujejo tržno najemnino so upravičeni do subvencije najemnine le, če so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega prebivališča. Do subvencije je upravičen tisti najemnik, pri katerem njegov ugotovljeni dohodek in dohodek oseb, ki so navedeni v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hiščničnih stanovanjih.

7. Toženka je zavrnila tožnikovo zahtevo za subvencioniranje stanovanja iz razloga, ker šteje, da najem sobe s souporabo kuhinje in kopalnice ni mogoče šteti za stanovanje v smislu stanovanjskega zakona.

8. Po določbi drugega odstavka 4. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami) je stanovanje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski stavbi ali drugi stavbi. Opredelitev stanovanjske enote oziroma stanovanja iz 4. člena ZS-1 ima funkcionalno naravo. Navedeno pomeni, da soba s souporabo kopalnice in kuhinje ni stanovanje, v kolikor ni primerna za bivanje. Na podlagi prvega odstavka 10. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, je stanovanje zaključena celota, ki je sestavljena iz prostora ali dela prostora, namenjenega bivanju, spanju, pripravljanju hrane, uživanju hrane in osebni higieni. V konkretnem primeru je potrebno ugotavljati, ali s strani tožnika najeta soba s souporabo ostalih prostorov predstavlja stanovanje oz. bivalno enoto, za katero je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUPJS mogoče uveljaviti subvencijo stanarine.

9. Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi (opr. št. Psp 2/2016 z dne 19. 5. 2016) že zavzelo stališče, da za priznanje subvencije najemnine ni odločilno, ali gre za stanovanje kot ga definira 4. člen SZ-1, temveč da je stanje, kjer je poleg sobe za bivanje v souporabi še kuhinja in kopalnica, primerljivo z bivalnimi enotami, kakor jih opredeljuje drugi odstavek 6. člena SZ-1 in sočasno opozorilo, da iz prvega odstavka 28. člena ZUPJS ne izhaja, da imajo možnost uveljavljati subvencijo najemnine le najemniki bivalnih enot, namenjenih začasnem reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.

10. Enako stališče zavzema pritožbeno sodišče tudi v tej zadevi. V primerih kot je ta, kjer je tožnik najemnik sobe, ki meri 45 kvadratnih metrov in skupnih prostorov kuhinje in kopalnice (par ljudi ima v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov) je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.