Jedro

Namen subvencije najemnine je pomoč najemnikom, ki se znajdejo v socialni stiski, torej socialno ogroženim, ker si primernega stanovanja ne morejo zagotoviti z lastnimi dohodki in najamejo stanovanje. Tožnik ima v najemu sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, kar ustreza definiciji bivalne enote iz 6. člena SZ-1. 28. člen ZUPJS pa za bivalno enoto ne določa nobenih drugih pogojev ali omejitev. Stanovanje je opredeljeno kot funkcionalna enota, vendar lahko lastnik odda samo njegov del, ki je za najemnika bivalna enota in ustreza definiciji iz SZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. 12300-1784/2015/2 z dne 31. 7. 2015 in št. 1231-4237/2015-48NA/1 z dne 24. 4. 2015 ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Naložilo mu je, da o zahtevi tožnika za subvencijo najemnine, vloženi 22. 4. 2015, ponovno odloči v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe. Za napačno je štelo stališče toženca, da za bivalno enoto, v kateri stanuje tožnik, ni mogoče dodeliti subvencije najemnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in potrdilo njegovo sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem, da za priznanje subvencije najemnine ni odločilno, ali gre za stanovanje oziroma bivalno enoto kot to določajo veljavni predpisi. Navedena odločitev je v nasprotju z določbami Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami) in podzakonskimi akti, ki določajo, da je treba stanovanje in stanovanjske enote ustrezno označiti, kar velja tudi za bivalne enote. V sporni zadevi imajo vsi stanovalci oziroma najemniki delov stanovanja naslov B., kar je identifikacijska številka navedene stavbe, določena ji je le ena hišna številka. Stavba, v kateri prebiva tožnik, je dvostanovanjska, kot dejanska raba stavbe pa je navedeno stanovanje v stavbi z dvema stanovanjema. Če bi objekt predstavljal več stanovanjsko stavbo, bi šlo za več stanovanj z različnimi identifikacijskimi številkami, ki bi bile samostojne stanovanjske enote ali pa za določeno število bivalnih enot, ki bi morale biti prav tako označene s to številko. Glede na podatke GURS-a toženec sklepa, da gre za opravljanje dejavnosti oddajanja sob in ne celotnega stanovanja ali bivalnih enot. Ker je do subvencije najemnine lahko upravičen le najemnik stanovanja oziroma najemnik bivalne enote, ki je kot takšna samostojno evidentirana na način, predpisan s SZ-1, in ne le za del stanovanja, ki je le soba s souporabo določenih delov stanovanja, tožnik do subvencije tržne najemnine ni upravičen.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik 22. 4. 2015 vložil vlogo za dodelitev subvencije najemnine za tržno stanovanje na naslovu B. Vlogi je priložil najemno pogodbo z dne 24. 7. 2012, sklenjeno za nedoločen čas. Iz nje je razvidno, da skupna površina prostorov, ki si jih deli več oseb, znaša 90 m2. Tožnik ima v najemu sobo, velikosti 45 m2, s souporabo kopalnice, toaletnega prostora, hodnika, kuhinje in dvorišča, ter da je stanovanje opremljeno. Center za socialno delo A. je z odločbo z dne 24. 4. 2015 vlogo za subvencijo najemnine zavrnil. Sprejel je stališče, da ne gre za stanovanje kot ga določa 28. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami). Organ druge stopnje je z odločbo z dne 31. 7. 2015 pritožbo tožnika zavrnil. 7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Sporno je, ali šteje najem sobe s souporabo kuhinje, kopalnice in drugih skupnih prostorov za bivalno enoto in s tem podlago za subvencioniranje tržne najemnine po ZUPJS.

9. Pravno podlago za odločitev predstavlja 28. člen ZUPJS, ki določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. V nadaljevanju so opredeljeni dohodki, ki se upoštevajo za določitev meje za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine ter določitev njene višine. Za najemnike tržnega stanovanja je določen še pogoj, da so upravičeni do subvencije najemnine, če imajo na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Skladno z določbo 28. člena ZUPJS lahko posameznik subvencijo najemnine uveljavlja tudi za bivalno enoto. ZUPJS v zvezi s priznanjem pravice do subvencije najemnine v 7. točki 6. člena napotuje na zakon, ki ureja stanovanjska razmerja.

10. Revizija zmotno meni, da določbe SZ-1 predstavljajo oviro za priznanje subvencije najemnine v konkretnem primeru. Četrti člen SZ-1 določa definicijo stanovanja kot skupino prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota. V več stanovanjskih stavbah so posamezne stanovanjske enote stanovanja, ki se razvrščajo glede na število sob od garsonjere do eno oziroma več sobnih stanovanj (prvi odstavek 6. člena). V stavbah za posebne namene so lahko tudi stanovanjske oziroma bivalne enote, ki se glede na namen in način uporabe razvrščajo na bivalne enote s souporabo sanitarij in kuhinje, bivalne enote s sanitarijami oziroma kopalnico in souporabo kuhinje ter bivalne enote s kopalnico in mini kuhinjo (drugi odstavek 6. člena). Izjema od tega pravila je določena v tretjem odstavku tega člena, ki določa, da so lahko bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, tudi v drugih stanovanjskih objektih, ne le v stavbah za posebne namene. V poglavju, ki ureja najemna stanovanjska razmerja, je v 84. členu SZ-1 določeno, da lahko lastnik stanovanja odda tudi del lastnega stanovanja.

11. Namen subvencije najemnine je pomoč najemnikom, ki se znajdejo v socialni stiski, torej socialno ogroženim, ker si primernega stanovanja ne morejo zagotoviti z lastnimi dohodki in najamejo stanovanje. Tožnik ima v najemu sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, kar ustreza definiciji bivalne enote iz 6. člena SZ-1. 28. člen ZUPJS pa za bivalno enoto ne določa nobenih drugih pogojev ali omejitev. Bistven pogoj za priznanje pravice do subvencije najemnine po 28. členu ZUPJS je obstoj najemnega razmerja oziroma sklenjena najemna pogodba. Tožnik je najemnik teh prostorov, ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo, plačuje tržno najemnino, prijavljeno pa ima tudi prebivališče na tem naslovu. Ker ne gre za najem celega stanovanja, temveč samo njegov del, stališče toženca, da tožnik ni upravičen do subvencije najemnine, nima podlage v materialnem pravu. Stanovanje je opredeljeno kot funkcionalna enota, vendar lahko lastnik odda samo njegov del, ki je za najemnika bivalna enota in ustreza definiciji iz SZ-1. Zato tožniku ni mogoče odreči pravice do priznanja subvencije iz teh razlogov. Ali bo tožniku pravica do subvencije tržne najemnine priznana, je odvisno še od drugih pogojev, ki jih toženec zaradi zmotnega materialno pravnega stališča še ni ugotavljal. 12. Revizija se zmotno sklicuje na predpise o evidentiranju nepremičnin in dejstvo, da bivalni prostori, ki jih ima tožnik v najemu, nimajo predpisane identifikacijske oznake iz katastra stavb. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje pravilnosti najemne pogodbe, temveč za vprašanje subvencije najemnine. Za odločanje o tej pravici je treba uporabiti predpise, ki to pravico urejajo. ZUPJS pa ne daje nobene pravne podlage za presojo, ali najemna pogodba vsebuje pomanjkljivosti, to je da nima ustrezne identifikacijske oznake. Namen registracije nepremičnin je povsem drugačen. Uvedba identifikacijskih številk je namenjena vzpostavitvi, vodenju in izmenjavi podatkov iz katastra stavb in registra stanovanj. Dolžnost ureditve je naložena lastniku, ureditev tega vprašanja pa ne more vplivati na odnos lastnik najemnik oziroma na najemno razmerje. Navedeno ni odločilno tudi zato, ker SZ-1 omogoča najem le dela stanovanja, ki pa navedeno oznako ima, kar je izpolnjeno tudi v tem primeru.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.