Jedro

Ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.

Obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje določa 360. člen ZPP, po katerem mora sodišče presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Obrazložitev sodišča druge stopnje mora biti taka, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave RS) in pritožbe (25. člen Ustave RS), kar se v pravdi izrazi kot absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegove pritožbe pred sodiščem druge stopnje, ne pomeni pa, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti (v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je mogoče ugotoviti, zakaj in na podlagi česa je sodišče tako odločilo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba in sklep sodišča druge stopnje se glede odločitve o tožnikovi pritožbi razveljavi in se zadeva v tem delu vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnik in toženka med leti 1997 in 2008 živela v zunajzakonski skupnosti in da sta v tem obdobju ustvarila skupno premoženje – stanovanje, na katerem ima tožnik 15,33 % delež. V presežku do zahtevane ½ je tožnikov zahtevek zavrnilo, glede zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je tožbo zavrglo. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Ugotovilo je, da je del kupnine v 69,34 % pokrila toženka iz unovčenja svojega posebnega premoženja, preostanek kupnine v 30,66 % pa je bil plačan iz skupnega premoženja, na katerem sta deleža pravdnih strank enaka. Sodišče je tako zaključilo, da je tožnikov delež na skupnem premoženju 15,33 %.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev, v preostalem pa je njegovo pritožbo, pritožbo toženke pa v celoti zavrnilo ter odločitev sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo.

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 268/2013 z dne 21. 11. 2013 revizijo dopustilo glede vprašanj: (1) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, in (2) ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.

4. Tožnik zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter relativne bistvene kršitve določb postopka na drugi stopnji (kršitev iz prvega odstavka 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Poudarja, da je od sodišča zahteval ugotovitev obstoja skupnega premoženja in vzpostavitev zakonske domneve, da imata pravdni stranki na tem skupnem premoženju vsaka polovični delež. Opozarja, da je toženka ugovarjala, da zunajzakonske skupnosti sploh ni bilo in da je stanovanje v celoti kupila sama, torej ni nikdar uveljavljala ugovora, da ima sama na skupnem premoženju več kot polovični delež. Navaja, da se je sodišče prve stopnje kljub temu postavilo na stališče, da je toženka izpodbila domnevo iz prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tožnik poudarja, da je na to opozoril v sedmi točki pritožbe in citiral relevantno sodno prakso, sodišče druge stopnje pa na ta pritožbeni očitek ni odgovorilo. Opozarja, da je Vrhovno sodišče v odločbah II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 zavzelo jasno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Stroškov revizijskega postopka ne uveljavlja.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče RS je v primerljivih zadevah(1), ko so bila v nakup skupnega premoženja vložena tako skupna sredstva kot posebno premoženje enega ali obeh zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, že večkrat povedalo, da z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje posebno premoženje izgubi svojo naravo posebnega premoženja, vpliva pa na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v korist zakonca, ki ga je prispeval. Prav tako je Vrhovno sodišče RS v zadevah, ki jih izpostavlja revident(2), že zavzelo stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Okvir odločanja sodišča določita pravdni stranki sami s svojimi zahtevki, trditvami, dokaznimi predlogi in obrambnimi ugovori. Stvar njune izbire in odločitve je, kako bosta razpolagali s svojimi procesnimi upravičenji. Tako kot se od tožeče stranke zahteva, da mora določno in obrazloženo uveljavljati višji delež od polovičnega, je tudi na toženi stranki breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju. Gre namreč za ugovor samostojne nasprotne pravice, ki ga mora tožena stranka postaviti tako določno, da so s tem jasno postavljene meje obravnavanja v pravdi.

8. Tožnik utemeljeno opozarja, da je v pritožbi opozoril, da toženka ni uveljavljala večjega deleža na skupnem premoženju (oziroma da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne pomeni tudi ugovora večjega deleža na skupnem premoženju) in uveljavljal kršitvi 7. in 212. člena ZPP, vendar sodišče druge stopnje na ta pritožbeni očitek ni odgovorilo. Obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje določa 360. člen ZPP, po katerem mora sodišče presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Nedvomno je sodišče druge stopnje opustilo odgovor na pritožbene navedbe, ki so v obravnavani zadevi odločilnega pomena, zato je ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 360. člena ZPP. Ker je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega mora biti tudi obrazložitev sodišča druge stopnje taka, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave RS)(3) in pritožbe (25. člen Ustave RS)(4), kar se v pravdi izrazi kot absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegove pritožbe pred sodiščem druge stopnje,(5) ne pomeni pa, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti (v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je mogoče ugotoviti, zakaj in na podlagi česa je sodišče tako odločilo.(6)

9. Zato je revizijsko sodišče sodbo in sklep sodišča druge stopnje v delu glede odločitve o tožnikovi pritožbi in stroških postopka razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče druge stopnje naj v ponovljenem sojenju odgovori na v tem sklepu izpostavljene pritožbene navedbe, na katere v izpodbijani odločitvi ni odgovorilo. Pri tem naj upošteva že zavzeta stališča revizijskega sodišča in ponovno odloči o utemeljenosti tožnikove pritožbe skupaj s stroškovno posledico.

10. Odločitev o revizijskih stroških ni potrebna, ker jih tožnik ni priglasil, toženka pa odgovora na revizijo ni vložila.

Op. št. (1): Primerjaj sodne odločbe VS RS II Ips 236/2008 z dne 21. 1. 2010, II Ips 176/2001 z dne 19. 9. 2001, II Ips 291/2008 z dne 14. 10. 2009, II Ips 229/2008 z dne 10. 9. 2009 in II Ips 460/2008 z dne 3. 12. 2009. Op. št. (2): Primerjaj sodne odločbe VS RS II Ips 254/2011 z dne 13. 10. 2011, II Ips 236/2008 z dne 21. 1. 2010, II Ips 603/2007 z dne 23. 6. 2010 in II Ips 443/2008 z dne 4. 2. 2010. Op. št. (3): Primerjaj Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 236-239. Op. št. (4): Primerjaj Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 398-402. Op. št. (5): Primerjaj sodni odločbi VS RS III Ips 53/2009 z dne 29. 5. 2012 in II Ips 675/2005 z dne 29. 3. 2007. Op. št. (6): Primerjaj Zobec v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2009, str. 300-301.