Jedro

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na kriterijih, ki jih je treba uporabiti in so se po ugotovitvi protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO oblikovali v sodni (npr. II Ips 198/2010) in ustavnosodni (npr. Up-2965/08) praksi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo 3.338,34 EUR kot odškodnine zaradi kršitve tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

2. Tožnik predlaga dopustitev revizije zoper takšno sodbo sodišča druge stopnje. Kot sporna pravna vprašanja, o katerih naj odloči Vrhovno sodišče, navaja: ali je sodišče v postopku, v katerem je prišlo do kršitve tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ravnalo zakonito, ko je de facto čakalo odločitev v vzorčnem postopku, čeprav ni bil uzakonjen; ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; in vprašanje višine ter določitve pravičnega zadoščenja. Glede teh pravnih vprašanj sodna praksa ni enotna, so pa pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse, odločitev sodišča druge stopnje pa odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čemer se sklicuje predvsem na odločbo Ustavnega sodišča Up-86/09. 3. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Z odločbo, na katero se sklicuje tožnik, je Ustavno sodišče zaradi predhodne ugotovitve neskladnosti prehodne ureditve po 25. členu ZVPSBNO, ker ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, in med katere spada tudi tožnik (odločba U-I-207/08, Up-2168/08), razveljavilo prejšnjo odločitev sodišča druge stopnje v tem odškodninskem sporu. Ponovna (s predlogom za dopustitev revizije napadena) odločitev sodišča druge stopnje pa temelji na kriterijih, ki jih je treba uporabiti in so se po ugotovitvi protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO tudi oblikovali v sodni (npr. II Ips 198/2010) in ustavnosodni (npr. Up-2965/08) praksi. Zadnje od zastavljenih pravnih vprašanj v predlogu pa glede na zavrnitev tožbenega zahtevka za odločitev v konkretnem sporu sploh ne more biti relevantno oziroma nanjo ne vpliva.

4. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.