Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker je vsebina obravnavanega primera presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa kot nedovoljene, vprašanje, ki se nanaša na razloge, zaradi katerih inšpekcijski organ ni uvedel postopka, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve. Zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 0612-603/2011-2-045201 z dne 22. 6. 2012. Z njim je bila na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku kot nedovoljeno zavržena revidentova pritožba, ki jo je ta vložil zaradi molka organa prve stopnje, ker prvostopenjski upravi organ ni uvedel inšpekcijskega postopka, o čemer je revidenta obvestil na podlagi 24. člena Zakona o inšpekcijskem postopku (v nadaljevanju ZIN) z obvestilom dne 15. 9. 2011. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve (npr. X Ips 149/2009, X Ips 415/2009, X Ips 312/2010, X Ips 162/2011, X Ips 270/2011, X Ips 389/2011, X Ips 498/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012, X Ips 450/2012). Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

7. Revident je kot pomembno pravno vprašanje zastavil vprašanje: „ali gradbeni inšpektor lahko odredi odstranitev objekta, če kje bila gradnja objekta izvedena v času veljavnosti gradbenega dovoljena, pa je bilo gradbeno dovoljenje kasneje pravnomočno razveljavljeno, tako da v času odločanja gradbenega inšpektorja o odstranitvi le-ta nima gradbenega dovoljenja?“

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ne gre za vprašanje, povezano z izpodbijano odločitvijo in zato tudi ne z vsebino zadeve.

9. V obravnavani zadevi je revident izpodbijal sklep tožene stranke o zavrženju njegove pritožbe zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa, ki jo je revident vložil, ker inšpekcijski organ na njegovo pobudo ni uvedel inšpekcijskega postopka. Tožena stranka je pritožbo zavrgla kot nedovoljeno, saj upravni organ sploh ni uvedel upravnega postopka – inšpekcijskega postopka, zato položaj, da bi moral v predpisanem roku izdati odločbo, sploh ni nastal. Revident je bil o neuvedbi inšpekcijskega postopka obveščen v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIN, ki določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.

10. Ker je vsebina obravnavanega primera presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa kot nedovoljene (iz razloga, ker do molka organa prve stopnje sploh ne more priti, saj upravni postopek – inšpekcijski postopek sploh ni bil uveden in tako organu prve stopnje sploh ni nastala dolžnost izdaje odločbe v predpisanem roku), vprašanje, ki ga izpostavlja revident, pa se nanaša na razloge, zaradi katerih inšpekcijski organ ni uvedel postopka (ki je sicer postopek, ki se uvede po uradni dolžnosti), se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.