Jedro

Ker je pridobitev gradbenega dovoljenja negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje z dne 15. 4. 2010. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil revidentkino zahtevo za izdajo naravovarstvenega soglasja za gradnjo objekta za turistično dejavnost na tam navedenem zemljišču. V postopku je bilo ugotovljeno, da zemljišče posega - legalizacije leži v posebnem varstvenem območju Natura 2000-SCI Kum in območju, ki ga ureja Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Trbovlje. Pridobljeno je bilo mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki je gradnjo (legalizacijo) objekta in posege, ki so bili izvedeni za prometni dostop in ureditev okolice, ocenil kot nesprejemljive. Upravni organ je ob upoštevanju ciljev zavarovanega območja in ocene vplivov (na lastnosti, zaradi katerih je območje zavarovano, na lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, ter na celovitost značilne krajine, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti) ugotovil, da poseg ni v skladu z varstvenim režimom in varstvenimi cilji, ki ga določa Odlok za Krajinski park Kum, zato je vlogo za pridobitev naravovarstvenih pogojev štel kot vlogo za pridobitev naravovarstvenega soglasja in jo zavrnil. Tožena stranka je z odločbo z dne 8. 6. 2010 revidentkino pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi izdaje naravovarstvenega soglasja zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-180820/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage lahko Vrhovno sodišče presodi, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice.

6. Revidentka je obstoj zelo hudih posledic utemeljila z navedbo, da je izgubila pravico do gradnje. V nadaljevanju je pojasnila, da je z izgubo te pravice izgubila tudi pravico do legalizacije objekta zgrajenega pred 28 leti, v katerega je vložila precejšnja finančna sredstva. S tem je izgubila tudi bodoči vir zaslužka v okviru turistične dejavnosti, s katero se ukvarja, saj objekta ne bo mogla tržiti. Poleg tega bo na vrednosti izgubila tudi njena nepremičnina. Zaradi izgube pravice do gradnje bo namreč objekt lahko predmet inšpekcijskega nadzora in posledično rušitve. Ker vrednost nepremičnine, ob upoštevanju 609 m2 površine zemljišča in 159,84 neto tlorisne površine objekta, nedvomno presega 20.000,00 EUR, bo tej vednosti enaka tudi izguba vrednosti nepremičnine zaradi rušenja.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zelo hudih posledic ni izkazala. Zaradi v tem sporu izpodbijane odločitve pa tudi ni izgubila pravice do gradnje, kot to navaja, saj se pravica do gradnje objektov pridobi šele s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Revidentka pa takega dovoljenja nima in si ga, kot to izhaja iz podatkov spisa, pred začetkom gradnje tudi ni pridobila. Ker je pridobitev gradbenega dovoljenja negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v odločbah kot npr. X Ips 535/2007, X Ips 288/2009, X Ips 726/2008, X Ips 149/2009, X Ips 309/2009, X Ips 513/2009 in X Ips 35/2011. 8. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).