Jedro

Ker tožnik s strani osebne zdravnice ni prejel konkretnih in jasnih navodil, mu ni mogoče očitati, da bi se kot odrasla oseba moral zavedati omejitev glede dnevnih izhodov v času zdravljenja in da je krivdno prekršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Iz tega razloga redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da je dne 12. 2. 2007 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjene dne 1. 1. 2006 med tožečo stranko in toženo stranko, nezakonita in se razveljavi (1. točka izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 12. 2. 2007 in mu še traja, zato mora tožena stranka tožnika pozvati nazaj na delo, mu čas od izteka 30-dnevnega odpovednega roka do vrnitve nazaj na delo, vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico in mu za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati pripadajoče nadomestilo plače tako, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo (2. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 843,38 EUR, v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe prihaja v nasprotje samo s sabo, saj ves čas izpostavlja določena dejstva, ki za presojo niso relevantna, vse to pa kaže na željo prvostopenjskega sodišča, da bi za vsako ceno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni kršil navodil osebne zdravnice. V nadaljevanju pa sodišče navaja, da je kršitev navodil osebne zdravnice v času bolniškega staleža povsem druge narave kot vinjenost na delovnem mestu, zaradi česar je bil tožnik predhodno pisno opozorjen, zato izpostavlja vprašanje, ali je tožnik v času bolniškega staleža kršil navodila osebne zdravnice, ali ne. Iz obrazložitve sodbe tožena stranka tega ne more razbrati, saj sodišče v enem delu to zanika, v drugem, ko sodišču to pride prav, da uveljavi svojo zgrešeno tezo o istovrstnosti kršitev, pa takšno kršitev navaja. Glede pisnega opozorila navaja, da je sodišče zavzelo zmotno stališče, da mora delavec ponoviti istovrstno kršitev, kot se mu očita v pisnem opozorilu, da bi bila lahko kasnejša odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 308/2005. Glede navodil osebne zdravnice navaja, da je tožena stranka ob pričetku postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pridobila odgovor tožnikove osebne zdravnice z dne 5.2.2007, v katerem je ta navedla, da je bil tožnik novembra 2006 hospitaliziran na Golniku, takrat je bila pljučnica sanirana, vendar se je ugotavljalo drugo pljučno obolenje, zaradi česar je bil tožnik naročen na dodatne diagnostične preiskave koncem januarja 2007. Na naroku za glavno obravnavo je zdravnica v zvezi s tem dodatno izpovedala, da se je pacientom, ki so se zdravili na Golniku, do zaključka diagnostike vedno podaljševal bolniški stalež. V istem odgovoru toženi stranki je zdravnica tudi pojasnila, da so bili tožniku svetovani kratkotrajni sprehodi v naravo. V času sporne tožnikove odpovedi je bil tožnikov bolniški stalež določen na podlagi odločbe imenovanega zdravnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje št. ... z dne 20. 11. 2006. Citirana določba res ne vsebuje navodil v zvezi z bolniškim staležem, ker je bil tožnik v času, ko je njegova osebna zdravnica posredovala predlog imenovanemu zdravniku, ter tudi ob sami izdaji odločbe, hospitaliziran, torej pod stalnim zdravniškim nadzorom in zato posebnih navodil ni potreboval. To dokazuje tudi 4. odstavek obrazložitve citirane odpovedi ter izpovedba tožnikove osebne zdravnice na obravnavi dne 30. 11. 2007. Za presojo tožnikovih kršitev so torej merodajna navodila, ki jih je tožnik prejel od svoje osebne zdravnice, ki je izpovedala, da so bili tožniku glede na naravo njegove bolezni po povratku z Golnika dovoljeni kratkotrajni sprehodi v naravo. Pred tem je pojasnila, da so kot izhodi v naravo mišljeni izhodi v lepem vremenu in podnevi, izpovedala je tudi, da je izhod v večernih urah od 18. do 21. ure nekoliko predolg izhod. Na vprašanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za kršitev navodil osebnega zdravnika, pa zdravnica ni želela odgovoriti, sklicujoč se na posledice, ki bi jih takšna izjava lahko imela za tožnika. Sodišče prve stopnje je odločilo, da navodila zdravnice niso bila konkretizirana in tako natančna, da bi lahko tožniku očitali kršitev navodil, oziroma da mu ni mogoče očitati krivde. Takšno stališče pa bi bilo sprejemljivo le v primeru, ko bi bil tožnik otrok in ne odrasel moški. Zdravnica je povsem jasno izpovedala, da ima za vsakega pacienta v povprečju 5 do 7 minut časa in da v tem času pacientom da neka splošna navodila glede režima zdravljenja, ne more pa z vsakim posebej razpravljati, kaj lahko točno počne in česa ne sme početi. Tožena stranka torej tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi zato, ker bi bil tožnik opažen pri sprehajanju v naravi čez dan ob lepem vremenu, ali ker bi šel v trgovino po hrano ali kaj podobnega, temveč zato, ker se je nahajal na hokejski tekmi. Hokejske tekme na Jesenicah so zelo obiskane, tožnik je prišel v stik z večjim številom ljudi, od katerih bi se lahko česa nalezel (iz dopisa Zavoda za šport Jesenice izhaja, da je bilo na tekmi prisotnih 2500 ljudi) in poslabšal svoje zdravje. Hokejska tekma ponavadi traja vsaj dve uri, kar predstavlja določen fizični napor, ki bi lahko poslabšal njegovo zdravje. Nadalje sodišče zaključuje, da tožniku ni mogoče očitati krivde za storjeno dejanje ter poudarja, da so zaključki o tem, da tožnik ni kršil navodil osebne zdravnice v duhu neke socialne note, ki jo je v tem sporu zavzelo sodišče. Obisk hokejske tekme v času bolniškega staleža po prepričanju tožene stranke predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot izhaja iz definicije delovnega razmerja in opredelitve obveznosti pogodbenih strank, je pogoj za obstoj pogodbe o zaposlitvi določena stopnja zaupanja med delavcem in delodajalcem. Zaradi resne kršitve navodil je tožena stranka utemeljeno štela, da je zaupanje v tožnikovo ravnanje tako porušeno, da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno, zato mu je odpovedala delovno razmerja. Priglaša stroške postopka.

V odgovoru na pritožbo tožene stranka tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določilu 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02; v nadaljevanju: ZDR) lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če za to obstaja utemeljen razlog; pri čemer so razlogi za redno odpoved taksativno našteti v 1. odstavku 88. člena ZDR. Po 3. alineji citiranega člena predstavljajo kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. ZDR v 31. členu določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu (1. odstavek 31. člena ZDR), v primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, pa mora delavec opravljati tudi drugo delo (2. odstavek 31. člena ZDR. Po določilih 32. člena ZDR mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Po izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navodila, ki jih je tožniku dala osebna zdravnica, niso bila tako konkretizirana in jasna, da bi bilo tožniku mogoče očitati njihovo kršitev, oziroma kršitev pogodbenih obveznosti v smislu 31. člena ZDR. Ker v prvi odločbi imenovanega zdravnika ZZZS o začasni nezmožnosti za delo od 16.11.2006 do 20.1.2007, št. ... z dne 20.11.2006 (priloga C1), niso bila določena navodila tožniku glede dnevnih izhodov, v drugi odločbi št. ... (priloga C2) pa je bilo določeno le, da so utemeljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja, je sodišče prve stopnje glede tega vprašanja utemeljeno ugotavljalo dejansko stanje z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice dr. B.B.. Osebna zdravnica je zaslišana na glavni obravnavi dne 23.8.2007 izpovedala, da so bili tožniku dovoljeni kratkotrajni izhodi, ko se je bolje počutil in ni imel vročine. Rečeno mu je bilo, da ima dovoljenje za izhode v naravo. Po izpovedi osebne zdravnice pa mu ni bilo eksplicitno povedano, da naj se ne zadržuje v okolju, kjer je več ljudi, tožnik pa je tudi ni spraševal ali gre lahko le v naravo, ali pa tudi drugam, npr. na pošto, po časopis. Smiselno enako je izpovedal tožnik na glavni obravnavi dne 21.6.2007, ko je pojasnil, da mu je lečeča zdravnica rekla, da gre lahko na kratek sprehod, drugega pa nič. Na glavni obravnavi dne 30.11.2007, ko je bila tožnikova osebna zdravnica drugič zaslišana, ni mogla potrditi, ali gre lahko ven le v lepem vremenu, tožniku pa po lastni izpovedi ni dejala, da mora biti le doma, pojasnila pa je tudi, da ima za vsakega pacienta od 5 do 7 minut in ji ta čas ne dopušča obsežnih pogovorov. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče trditi, da bi bila tožniku dana jasna in nedvoumna navodila glede dnevnih izhodov v času bolniškega staleža. Ker osebna zdravnica v sodnem postopku ni potrdila, da bi bila tožniku dana natančnejša navodila glede dnevnih izhodov, ne more biti relevantna vsebina odgovora osebne zdravnice toženi stranki z dne 5.2.2007 (priloga B4), saj je bistveno le to, kaj je bilo glede dnevnih izhodov rečeno tožniku.

Po 4. členu Konvencije št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list RS, št. 4/84, mednarodne pogodbe; Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, mednarodne pogodbe 15/92), delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo in obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe. ZDR v zvezi s krivdnim razlogom ne opredeljuje krivdne oblike, vendar pod pojmom krivda razumemo osebno sposobnost posameznika, da glede na poznavanje dejstev spozna nedopustnost svojega ravnanja in po tem spoznavanju uravnava svoje obnašanje. V konkretnem primeru tožniku, glede na dana navodila, ni mogoče očitati, da bi se že zato, ker je odrasla oseba, moral zavedati omejitev glede dnevnih izhodov v času bolniškega staleža, kot uveljavlja pritožba. Posledično tudi niso utemeljeni očitki pritožbe, da je sodišče prve stopnje sodilo pristransko, oziroma stranki obravnavalo neenakopravno, ter ravnalo kot Center za socialno delo.

Ker očitani krivdni razlog po 1. odstavku 82. člena ZDR ni bil podan, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev nezakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12.2.2007 ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter obračunati bruto zneske mesečnega nadomestila plače, plačati predpisane davke in prispevke, neto zneske mesečnih nadomestil plače pa izplačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po zapadlosti plače v plačilo. Glede na obrazloženo za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne pritožbene navedbe glede vsebine pisnega opozorila po 1. odstavku 83. člena ZDR, oziroma vprašanje, ali je lahko delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi le zaradi istovrstnih ali vsaj podobnih kršitev, kot so mu bile očitane v opozorilu. Zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ni posebej opredelilo.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, po 2. odst. 165. člena ZPP, v povezavi s 154. členom ZPP, ter predvsem glede na določilo 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), po katerem krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice, kar pa v obravnavani zadevi ni izkazano.