Jedro

Vprašanje, ali je delodajalec upravičen do vračila dela plače, izplačane delavcu v previsokem znesku zaradi napačnega računalniškega izračuna, ki ga je za delodajalca opravljal zunanji izvajalec, je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

Izrek

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija o upravičenosti delodajalca do vračila dela plače, ki je bila delavcu zaradi napačnega izračuna izplačana v previsokem znesku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.963,58 EUR, ki jih je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke in ki predstavlja razliko v plači za čas od avgusta 2005 do novembra 2006, do katere je prišlo zaradi napake pri obračunu. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da je tožeča stranka kontrolirala izplačevanje plač in zunanjemu izvajalcu, ki je obračunaval plače, dostavljala podatke za obračun, zato bi morala vedeti, da toženi stranki izplačuje plačo v previsokih zneskih. Na podlagi 191. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001) ne more zahtevati nazaj, kar je toženi stranki plačala; določba 3. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) pa ne pride v poštev, ker so se plače v skladu z njo obračunavale in izplačevale šele od 1. 1. 2008 dalje.

2. V pravočasnih (dveh) predlogih za dopustitev revizije tožeča stranka navaja, da se sodišče o uporabi 3. a člena ZSPJS še ni izreklo, saj zadeva, na katero se sklicuje izpodbijana sodba, ne obravnava enake situacije, kot je sporna, torej ne gre za primer, ko je do preveč izplačane plače prišlo zaradi računalniške napake. Poleg tega se za tožnico, ki ni funkcionar, določba 3. a člena ZSPJS uporablja od 1. 7. 2005 dalje in ne šele od 1. 1. 2008. Pomembno pravno vprašanje v zvezi s tem se zato glasi: ali je delodajalec, ki je proračunski uporabnik in na podlagi 1. člena ZSPJS zavezan uporabljati ta zakon, upravičen zahtevati povračilo preveč izplačane plače na podlagi tretjega odstavka 3. a člena ZSPJS v primeru, ko gre za javnega uslužbenca in ne funkcionarja, od uveljavitve te zakonske določbe, to je od 1. 7. 2005 dalje. Vprašanje je po mnenju predlagateljice pomembno zaradi razmejitve med določbami OZ in ZSPJS, saj slednji izterjavo preveč izplačanih prejemkov delodajalcu izrecno nalaga.

3. Predlog je utemeljen.

4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. V spornem primeru je vprašanje, ali je delodajalec upravičen do vračila dela plače, izplačane delavcu v previsokem znesku zaradi napačnega računalniškega izračuna, ki ga je za delodajalca opravljal zunanji izvajalec, pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. O tem vprašanju vrhovno sodišče še ni odločalo (v zadevah, na kateri se sklicuje sodišče druge stopnje, ni šlo za enako situacijo).