Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z dvema odločbama prekrškovnega organa pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir iz drugega odstavka 6. člena ZJRM-1, ki vsebuje elemente nasilja. S tem pa so izpolnjene okoliščine za zadržek javnega reda iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZOro-1 in posledično izdajo odločbe o odvzemu orožja in orožne listine.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku odvzame orožni list za varnost, serijske št. OROL0060310 in v njem registrirano orožje: polavtomatsko pištolo, znamke Crvena zastava, kalibra 7,65 mm, tovarniške št. 263151 ter 21 kosov streliva, kalibra 7,65 mm (1. točka izreka). Odločila je še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (2. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka). Odločbo je utemeljila na določbi 58. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) v povezavi z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona in ugotovitvi, da so pri tožniku podani zadržki javnega reda. Ugotovila je, da je tožnik storil prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Prvega je storil 16. 4. 2009, ko se je nasilno in drzno vedel in udaril A.A., kar dokazuje plačilni nalog št. 0000086897969, ki je postal pravnomočen 26. 1. 2010. Drugi prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja pa je tožnik storil 16. 7. 2009, ko je B.B. s stisnjeno pestjo udaril v glavo, kar dokazuje odločba o prekršku št. 555006109094-4 z dne 16. 1. 2011, ki je postala pravnomočna 22. 4. 2013. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritrdil je odločitvi upravnega organa prve stopnje in ugotovil, da je iz zbranega dokaznega gradiva razvidno, da je bil tožnik večkrat kaznovan za prekrške iz drugega odstavka 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), kar je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka ne omenja, da se je „incident, ki se je zgodil v gostinskem lokalu“ pravzaprav zgodil v tožnikovem lokalu in da je tožnik le opozoril alkoholiziranega moškega, naj pusti pri miru goste lokala. Meni, da pri tem ni bilo nobenega nasilja, saj je bil tožnik to dolžan storiti. Sprašuje se, ali bi elemente kaznivega dejanja po tem stališču imela tudi obramba tožnika, ko so ga pred leti napadle osebe in so ga hotele oropati, zaradi česar je sploh zaprosil za orožni list in nabavil sedaj odvzeto pištolo. Navaja, da bi bilo treba upoštevati vsak dogodek posebej, ne pa zgolj ugotoviti, da je bil s pravnomočno odločbo obsojen na prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja. Poudarja, da potrebuje pištolo zgolj za lastno varnost in varnost svojega premoženja, zaradi česar jo je tudi pridobil. Pojasnjuje, da je obrtnik, ki ima gostinski lokal in v tem letnem času več prometa, vse bolj pogosto pa se dogajajo tudi kazniva dejanja zoper osebe in premoženje. Pripominja, da pištole nikoli ni uporabil ali z njo grozil. Predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe ter povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi zakonitimi zakonskimi obrestmi.
Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge, ki izhajajo iz obrazložitve odločb upravnega organa prve in upravnega organa druge stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita. V obravnavani zadevi gre za odvzem orožja in orožne listine. Pravna podlaga za izrečeni ukrep je prvi odstavek 58. člena ZOro-1, po katerem pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Prvi odstavek 14. člena ZOro-1 določa, da se posamezniku izda orožna listina za orožje kategorije B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine in ob upoštevanju pogojev iz tega člena. Zakon v drugem odstavku tega člena med drugim določa, da pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če ni zadržkov javnega reda (2. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1). Zadržki javnega reda so v skladu s 15. členom ZOro-1 med drugim podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja (druga alineja prvega odstavka). Navedeno pomeni, da gre za zadržek javnega reda v vsakem primeru, ko je bil posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, zato se okoliščine posameznega primera več ne ugotavljajo.
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z odločbama prekrškovnega organa policijske postaje z dne 13. 4. 2009 in 16. 1. 2011 pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir iz drugega odstavka 6. člena ZJRM-1, ki vsebuje elemente nasilja. S tem so glede na navedeno izpolnjene okoliščine za zadržek javnega reda iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZOro-1 in posledično izdajo odločbe po prvem odstavku 58. člena ZOro-1. Kot rečeno, se dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo odločbe o prekršku, v tem postopku ne ponovno ugotavlja, saj je bistvena zgolj ugotovitev, da je bil tožnik s pravnomočnima odločbama obsojen za prekršek zoper javni red z elementi nasilja. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi pojasnjuje okoliščine v zvezi s storitvijo prekrškov. Iz istega razloga pa tožnik tudi ne more uspeti z navajanjem razlogov, zakaj potrebuje orožje.
Ker je sodišče presodilo, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.