Jedro

Vladi RS ni treba obrazložiti, zakaj ne obstaja interes RS za sprejem tožnika v državljanstvo RS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS,Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi, odločbo tožene stranke z dne 5.4.2002, odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, in 13/94). V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje sicer pritrjuje toženi stranki, da po določbi 13. člena ZDRS državljanstva Republike Slovenije ne more pridobiti oseba, za katero je Vlada Republike Slovenije predhodno ugotovila, da ne obstajajo razlogi, navedeni v 1. odstavku 13. člena ZDRS, vendar pa meni, da mora po njegovi presoji odločba kljub temu imeti obrazložitev, iz katere je tudi razvidno, ali je tožena stranka izdala odločbo v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo. Navaja, da jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije terja, da je oseba, o katere pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih upravni organ odloča, seznanjena z razlogi te odločitve, ter da ima stranka pravico zahtevati obrazložitev. Upravni organ bi moral v obrazložitvi odločbe navesti nosilne razloge za odločitev po prostem preudarku, tako, da je sodišču omogočena presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe v smislu uporabljenega prostega preudarka. V nasprotnem primeru je stranki kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje le na neobrazloženo negativno mnenje Vlade Republike Slovenije, v katerem je ta brez razlogov navedla, da ne obstaja interes za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. Navaja še, da iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bilo v obravnavanem primeru priskrbljeno mnenje pristojnega resornega organa o obstoju razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDRS. Ker izpodbijana odločba po presoji sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov, v upravnem postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi moglo vplivati na rešitev zadeve.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba v celoti odstopa od dosedanje sodne prakse. V zvezi z navedbo prvostopnega sodišča, da v obravnavanem primeru ni bilo pribavljeno mnenje pristojnega resornega organa, pojasnjuje, da je tožnik zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu ZDRS, ker naj bi koristil državi iz nacionalnih razlogov, saj v Sloveniji živi že skoraj trideset let. Ker tožnikovi razlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, s katerimi utemeljuje korist države, ne sodijo v področje dela nobenega resornega organa v Republiki Sloveniji, je tožena stranka zadevo odstopila Vladi Republike Slovenije, ki je v skladu s 2. odstavkom 13. člena ZDRS ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi navedene določbe ZDRS. Glede na to, da korist države v smislu 1. odstavka 13. člena ZDRS ugotavlja Vlada RS, tožena stranka ni kršila določb 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je njena odločba s tem, ko se sklicuje na ugotovitev Vlade Republike Slovenije, dovolj obrazložena. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Tožnik v odgovoru na pritožbo smiselno ponovi tožbene navedbe in vztraja pri razlogih izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

Na podlagi 13. člena ZDRS lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona, oseba, ki je že stara 18. let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov (1. odstavek), obstoj teh razlogov pa na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije, ki sočasno lahko zahteva izpolnitev enega ali več pogojev iz 1. odstavka 10. člena tega zakona (2. odstavek).

Iz vsebine 2. odstavka 13. člena ZDRS izhaja, da edino Vlada RS pred odločitvijo tožene stranke ugotovi obstoj pogojev iz 1. odstavka tega člena. Zaradi take vsebine navedenih določb tožena stranka v upravnem postopku in sodišče v upravnem sporu ne moreta presojati, ali je podana korist države v smislu 1. odstavka 13. člena ZDRS za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Ker v obravnavanem primeru Vlada ni ugotovila, da bi bil sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije utemeljen z znanstvenimi, gospodarskimi, kulturnimi, nacionalnimi ali podobnimi razlogi, je torej ugotovila, da ne ostaja interes Republike Slovenije za njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Zakaj takšen interes ne obstaja, Vladi po presoji pritožbenega sodišča ni treba posebej obrazložiti, zato sodišče prve stopnje nima prav ko utemeljuje svojo odločitev s tem, da ima stranka pravico zahtevati obrazložitev, iz katere je razvidno, ali je tožena stranka izdala odločbo v mejah pooblastila. Gre namreč za postopek izredne naturalizacije, kjer je bistven interes države, da določena polnoletna oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Zato se po presoji pritožbenega sodišča v takem primeru ne presojajo vsebinski razlogi za zavrnitev prošnje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, temveč se presoja omeji le na pravilnost in zakonitost postopka, ta pa je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru podana. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni bila kršena tožnikova pravica do učinkovitega pravnega varstva, saj sprejem v državljanstvo po 13. členu ZDRS ne temelji na dokazovanju izpolnjevanja pogojev s strani tožnika, temveč temelji na presoji Vlade, ali je podan interes za sprejem določene osebe v državljanstvo Republike Slovenije. Za pravilnost in zakonitost odločitve v tem primeru pa zadošča že neobrazložen sklep Vlade RS, da v konkretnem primeru ta interes ni podan.

Ker je glede na navedeno podan uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS tožbo zavrnilo.