Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident ni konkretno, jasno in določno izpostavil pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, št. DT 006148 z dne 4. 5. 2010, s katerim je ta kot prvostopenjski organ odločila, da se zoper revidenta opravi davčna izvršba za poplačilo zborničnega prispevka z zamudnimi obrestmi ter stroškov davčne izvršbe v skupni višini 31,09 EUR. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 421-115/2010/-VN z dne 5. 7. 2011, zavrnilo revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Revizija navaja, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, ki posega v pravice državljana, vendar vprašanja konkretno ne postavi. Navaja le, da je pavšalni prispevek zbornici KGZ v višini 8,35 EUR za zavezance z nizkim katastrskim dohodkom v nesorazmerju s koristmi, ki jih nudi KGZ, zato je v nasprotju s 14. členom Ustave RS in se zanj ne smejo uporabljati določbe, ki urejajo davčno izvršbo, saj zavezancem niti ni dana pravica voliti v organe zbornice. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s takšnimi navedbami ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.

7. Revident bi moral po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča o trditvenem in dokaznem bremenu in o opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja (4. in 5. točka obrazložitve tega sklepa) najprej natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, utemeljiti, zakaj je pomembno glede na vsebino zadeve in zakaj je od njegove rešitve odvisna tudi odločitev v obravnavani zadevi. Tega pa revident ni storil in zato ni izkazal izpolnjevanja uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).