Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnik tega, kar mu je bilo naloženo z izvršilnim naslovom ni izpolnil, je prvostopni organ utemeljeno izdal sklep o izvršbi in s tem začel davčno izvršbo.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijanim sklepom je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kot prvostopni organ odločila, da se zoper tožnika iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opravi davčna izvršba dolgovanega zneska po odločbi o obveznosti plačila zborničnega prispevka št. 10-013952/2001 z dne 14. 1. 2008 in sicer za glavnico v znesku 8,35 €, zamudne obresti v višini 1,88 € in stroške davčne izvršbe v višini 20,86 €, torej skupaj 31,09 € z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi. Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na v 4. točki izreka sklepa navedenih računih, bankam pa se naloži, da na dan sprejema tega sklepa zarubijo denarna sredstva dolžnika do višine dolga. Sredstva se zarubijo do višine celotnega poplačila dolga po sklepu o izvršbi z zamudnimi obrestmi upoštevajoč izvzetja iz davčne izvršbe iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. in 166. člena ZDavP-2. Dolžniku se prepoveduje razpolaganje z njegovimi sredstvi na računih pri bankah, dokler dolg po sklepu o davčni izvršbi ne bo v celoti poravnan. Iz obrazložitve izhaja, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije dolžniku z v izreku tega sklepa navedeno odločbo, ki ima pravno naravo izvršilnega naslova, naložila plačilo dolgovanega zneska zborničnega prispevka. Ker tožnik tega zneska ni poravnal, je prvostopni organ na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (v nadaljevanju ZKGZ) in 143. člena ZDavP-2, izdal sklep o davčni izvršbi. Zaradi uvedbe evra je prvostopni organ v skladu s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi evra po uradni dolžnosti preračunal zneske, ki glasijo na tolar, v zneske, ki glasijo na evro. Navedeno je še, da po tretjem odstavku 157. člena ZDavP-2 vložena pritožba zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži začetka davčne izvršbe, s pritožbo zoper sklep o izvršbi pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).
Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 421-115/2010/2-VN z dne 5. 7. 2011 njegovo pritožbo zavrnilo. Pojasnjuje, da je prvostopni organ po uradni dolžnosti pravilno izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke iz naslova neplačanega zborničnega prispevka kmetijsko gozdarski zbornici na podlagi v izreku prvostopnega sklepa navedenega izvršilnega naslova. Postopek izterjave teče na podlagi tretjega odstavka 25.b člena ZKGZ, za postopek izterjave pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Davčna izvršba se tako začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi (143. člen ZDavP-2). ZDavP-2 pa ureja davčno izvršbo v členih od 142. do 212.a. Prvostopni organ je na podlagi vpogleda v knjigovodsko evidenco ugotovil, da tožnik še ni poravnal zborničnega prispevka za leto 2001, ki mu je bil odmerjen s pravnomočno odločbo, katera predstavlja izvršilni naslov v tej zadevi, zato je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep.
Tožnik s tožbo vloženo v tem upravnem sporu izpodbija takšno odločitev. Primarno nasprotuje načinu izvršbe po pravilih davčnega postopka. Meni, da so pravila o davčni izvršbi neustavna. V nadaljevanju tožnik navaja razloge, s katerimi izpodbija sam izvršilni naslov, saj meni, da zborničnega prispevka ni dolžan plačati. Zahtevani zborničnih prispevek je previsoko določen, saj tožnik ni izključni lastnik predmetne kmetije, ampak le solastnik do ¼ skupaj še z dvema solastnicama. Meni tudi, da je obvezno članstvo v zbornici v nasprotju s temeljnimi svoboščinami in pravicami državljana, kakor tudi z varstvom lastninske pravice, pavšalni znesek pa predstavlja neupravičeno obogatitev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Odločba, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni bila vročena po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato ne more predstavljati izvršilnega naslova, saj so bile te odločbe poslane z navadno pošiljko.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Glede tožbenega ugovora, ki nasprotuje načinu izvršbe po pravilih davčnega postopka, sodišče ugotavlja, da je ta neutemeljen. Odmera, pobiranje in izterjava zborničnega prispevka je namreč v pristojnosti zbornice (prvi odstavek 25. b člena ZKGZ). Postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, torej uvede in vodi zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek (tretji odstavek 25. b člena ZKGZ). Ugovori tožeče stranke, s katerimi ta nasprotuje davčni izvršbi po pravilih davčnega postopka so torej neutemeljeni, sodišče pa tudi ne pritrjuje pavšalni in neobrazloženi navedbi tožeče stranke, da je takšna ureditev neustavna.
Po presoji sodišča so bila skoraj navedena določila pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabljena. Ker tožnik tega, kar mu je bilo naloženo z izvršilnim naslovom ni izpolnil, je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep in s tem začel davčno izvršbo (drugi odstavek 143. člena ZDavP-2). Prvostopni sklep je bil torej pravilno izdan na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, vse ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na izpodbijanje izvršilnega naslova, pa so v tem postopku, kot sta tožniku pojasnila že upravna organa v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi, v skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 neupoštevne.
Neupoštevne so tudi navedbe tožeče stranke, da ji je bila odločba, ki ji predstavlja izvršilni naslov v navedeni zadevi, poslana z navadno pošiljko, saj tožeča stranka ne zatrjuje, da te odločbe ni prejela.
Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.