Jedro

Prvostopni organ je pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata, ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožnikov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra za parcelo 1711/3 v katastrski občini 1998 – ... V obrazložitvi je navedel, da je prejel vlogo tožnikov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) oziroma, da organ preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki katastra (koordinate zemljiškokatastrskih točk št. 9353, 9357 in 9352, ki evidentirajo zahodno mejno črto parcele 1711/3 po podatkih elaborata IDPOS 6325 iz leta 2004) ujemajo s podatki iz zbirke listin katastra oziroma natančneje s koordinatami zemljiškokatastrskih točk št. 3, 22 in 20 iz elaborata IDPOS 1181 iz leta 1981. Organ je uvodoma ugotovil, da je zahtevo vložila upravičena oseba, saj imata tožnika vknjiženo služnostno pravico na parc. št. 1711/3 v korist parcel 1712/3 in 1718, katerih lastnika sta tožnika. Organ je razpisal tudi ustno obravnavo, kjer sta tožnika dodatno pojasnila svojo zahtevo in se pri tem oprla na naknadno pridobljeno analizo in skico geodetke A.A. za sporno parcelo 1711/3, iz katere izhaja, da se je koordinatna točka 22 iz elaborata IDPOS 1181 premaknila za najmanj 0,5 m proti vzhodu v škodo služeče parcele 1711/3, kar predstavlja 159,52 m2 manjšo površino parcele. Organ je na podlagi vpogleda v zbirko listin zemljiškega katastra ugotovil, da so zadnji vpisani podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra za mejo med parcelo 1711/3 in sosednjimi parcelami 1712/1, 1712/3, 1833 in 1711/1 (sedaj 1711/1 in 1711/4) v k.o. ..., podatki izvedenega postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije – IDPOS 6325. Organ je z odločbo, št. 90312-247, 248/2004 z dne 20. 7. 2004, odločil, da se v skladu z vsebino elaborata v zemljiškem katastru kot urejene evidentirajo meje med navedenimi parcelami. Zoper to odločbo, ki sta jo prejela tudi tožnika, pritožba ni bila vložena in je 6. 8. 2004 postala dokončna in pravnomočna. Organ je preveril zadnje vpisane podatke ter podatke iz zbirke listin, pri tem pa preveril tudi možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Potek meje se je v evidenco katastra evidentiral po seznamu koordinat zemljiškokatastrskih točk, kot so bile posameznim točkam določene na podlagi geodetskih izmer na terenu. Seznam koordinat je bil po takrat veljavnem Pravilniku o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru sestavni del elaborata. S potekom predlagane (in z mejnimi znamenji označene) meje po koordinatah zemljiškokatastrskih točk so soglašali vsi lastniki parcel, kar je razvidno iz zapisnika mejne obravnave z dne 3. 12. 2003, kot iz izjav o strinjanju z ureditvijo meje. Zadnje vpisani podatki se tako ujemajo s podatki listin zemljiškega katastra in je zato zahteva neutemeljena.

Prvostopni organ je še pojasnil, da se v postopku odločanja po 9. členu ZEN resnično stanje ne ugotavlja na kraju samem, ampak zgolj s pomočjo evidenc in listin, ki so podlaga za določen vpis in se nahajajo pri upravnem organu. Resnično stanje je torej tisto stanje, ki bi moralo biti na podlagi različnih listin ali aktov organa vpisano kot zadnje vpisani podatki, pa jih zemljiški kataster v svojem grafičnem oziroma opisnem delu ne izkazuje. Gre za odpravo pomot, nepravilnosti oziroma neskladij, ki se lahko pojavijo pri prepisovanju, prerisovanju ali prenašanju podatkov med različnimi nosilci ali formati grafičnih ali pisnih evidenc zemljiškega katastra ali pa do njih pride na drug način, pri čemer za ugotavljanje pomotnega vpisa lahko služi zgolj najmlajša v zbirki listin, ki je povzročila vpis oziroma spremembo podatka v katastru. V postopku po tej določbi se organ ne spušča v pravilnost in zakonitost aktov, ki so bili podlaga za vpis. V zvezi z zahtevo tožnikov za izračun površine parcele 1711/3 na ustni obravnavi pa je še organ dodal, da je površina parcele izračunana iz ravninskih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo. Podatek o površini parcele se lahko brez zahteve lastnika parcele spremeni, kadar se vpiše v zemljiški kataster na novo urejena ali spremenjena meja (peti odstavek 19. člena ZEN). Geodetska uprava lahko po uradni dolžnosti izračuna površino le, če ugotovi, da je meja urejena in da se z urejeno mejo spremeni površina parcele (tretji odstavek 20. člena ZEN) oziroma zaradi spremembe koordinatnega sistema ali zaradi natančnejše določitve in izračuna zemljiškokatastrskih točk (četrti odstavek 20. člena ZEN). V navedenem primeru pogoji za nov izračun parcele 1711/3 niso izpolnjeni, prav tako takšna zahteva ni bila podana s strani lastnika, zato se v evidenci zemljiškega katastra za parcelo 1711/3 izkazuje površina, kot je bila izračunana v IDPOS 1181 iz leta 1981 in sicer pot 175 m2. Označitev meje v naravi pa se opravlja kot geodetska storitev, za izvedbo katere so na podlagi 6. člena in 44. člena ZEN pristojna geodetska podjetja in se ne opravlja kot upravno dejanje pri organu. Zahtevo za označitev meje v naravi z mejniki na podlagi podatkov katastra lahko naroči lastnik parcele in ne geodetska uprava (prvi odstavek 44. člena ZEN).

Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da je postopek vodila uradna oseba po ZUP, nezakonitosti postopka, ki se je vodil pod IDPOS 6325, pa tožnika v postopku po 9. členu ZEN ne moreta uveljavljati.

Tožnika sta uvodoma navedla, da imata na parc. št. 1711/3 k.o. ... vknjiženo služnost hoje in vožnje z vsemi vozili, ki so v današnjem času v rabi, za dostop do svojih gospodujočih parcel št. 1712/1, 1712/2, 1712/3, 1712/4 in 1718, k.o. ..., katerih lastnika sta vsak do ½. Služeča parcela 1711/3 je nastala s parcelacijo leta 1981, prav z namenom, da bi služila kot dovozna pot in ima od nastanka površino 175 m2, ki je navedena v uradnih potrdilih. Na zahodni strani je ta parcela mejila na parc. št. 1711/1 in 1711/2, ki sta se v postopkih parcelacije in ureditve meje iz leta 2005, 2005 in 2006 parcelirali, vendar se zahodna mejna črta ni spreminjala, ko pa je lastnik parcele na zahodni meji postavil oporni zid, sta tožnika ugotovila, da se je zahodna mejna črta premaknila proti vzhodu in zmanjšala služečo parcelo in jima otežila uporabo služnosti. Tožnika sta nato od geodetske družbe A. zahtevala, da primerja katastrske podatke v elaboratih IDPOS 1181 iz leta 1981 s podatki 2004, 2005 in 2006. Iz elaborata družbe A. izhaja, da se je pri prenašanju zemljiškokatastrskih točk iz lokalnega koordinatnega sistema v državni koordinatni sistem napravila napaka s tem, da se je zemljiškokatastrska točka 9357 premaknila proti vzhodu, v škodo površine parcele 1711/3. Ta napaka je vidna na skici analize podatkov IDPOS 1181 proti IDPOS 6325. Tožnika sta nato vložila zahtevo po 9. členu ZEN in priložila tam navedene dokumente, ki naj štejejo kot dokazi v tem postopku. V nadaljevanju sta povzela vsebino obeh aktov in vsebino svojih vlog v postopku. Navedla sta, da utemeljenost zahteve pri organu sploh ni ugotavljal noben geodet, prisotna je bila tudi B.B., ki je diplomirana inženirka geodezije, ki na obravnavi ni izrazila nobenega mnenja, predložila ni nikakršne listine oziroma elaborata, zavrnila je tudi zahtevo tožnika za izračun površine parcele po elaboratu iz 2004, pri tem pa ni zanikala njune trditve, da ima parcela sedaj površino 159,52 m2. Sporna zahodna meja parc. št. 1711/3 ni bila označena z mejnimi znamenji v postopku parcelacije in evidentiranja leta 2004. V katastrski točki 2 je sicer res še sedaj železni klin, v tč. 3 in 7 pa v 2004 niso bila postavljena nobena mejna znamenja v naravi. Ta mejna črta je bila označena z betonskimi mejniki leta 1981, ki jih je lastnik kasneje odstranil. Tudi tožnika se s potekom sporne mejne črte nista strinjala z izjavo z dne 8. 6. 2004, saj se te izjave ne nanašajo na to mejno črto, v izjavi je napačno navedeno, da se parc. št. 1711/3 dotika parc. št. 1715, ni pa navedena parc. št. 1712/3, ki je v njuni lasti. Tožnika sta prepričana, da sta z dokazi k svoji zahtevi dokazala, da podatki v zemljiškem katastru ne izkazujejo resničnega stanja, ampak izkazujejo premik mejne črte proti vzhodu, čeprav se mejna črta s parcelacijo in evidentiranjem po elaboratu iz leta 2004 naj ne bi spreminjala. Kot dokaz o premiku sporne mejne črte sta tožnika tudi predlagala izračun površine parcele, ki kaže razliko v površini približno 15 m2. Organ tega izračuna sploh ne osporava, vendar pa ignorira očitna dejstva, delavka pa je zavrnila nov izračun površine. Tožnika zatrjujeta, da se je z urejeno mejo spremenila površina zaradi spremembe koordinatnega sistema. Tožnika sta še navedla, da odločba iz leta 2004 po vsebini ni dajala tožnikoma nobenega razloga, da bi se pritožila, saj nikjer ne govori o tem, da se spreminja zahodna mejna črta sporne služeče parcele. Tožnika torej ne vesta, zoper katero točko odločbe iz leta 2004 naj bi se pritožila, zato je možno napako popraviti le po 9. členu ZEN. Tožnika sta sodišču predlagala, da obe odločbi odpravi, organu pa naloži, da mora izdelati elaborat, s katerim naj po 9. členu ZEN preizkusi, ali se zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin iz zemljiškega katastra in preveri možnost napak zaradi prerisov, prepisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja ter po ugotovitvi napak podatke uskladi in o tem obvesti oba tožnika in lastnika nepremičnine parc. št. 1711/3. Predlagala sta tudi, da sodišče toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

Tožnika sta sodišču poslala še prošnjo za pospešitev postopka, ker je zadeva zelo pereča, dostop do njunih nepremičnin okrnjen. V času slabih vremenskih razmer še bolj, zaradi nerazumnega trajanja postopkov pa imata tožnika že zdravstvene težave, bivanje postaja nemogoče in razmere so kritične. Hkrati sta sodišču sporočila spremembo pooblaščenca.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel tudi utemeljene in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljnjem besedilu: ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V 9. členu ZEN je urejen postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb. Po tej določbi lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes. Pravni interes je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno. Vpis podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko spremeni samo na podlagi takega elaborata. Če podatki, ki so vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ne izkazujejo resničnega stanja in ne omogočajo spremembe vpisa podatkov na zahtevo strank, lahko geodetska uprava na lastne stroške poskrbi, da se izdela elaborat, kadar se spremembe podatkov vpisujejo samo na njegovi podlagi, in po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb.

Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe, sta tožnika vložila zahtevo za uskladitev podatkov po zgoraj citirani določbi 9. člena ZEN, ker se po njunem mnenju koordinate zemljiškokatastrskih točk 9353, 9357 in 9352, ki evidentirajo zahodno mejno črto parcele 1711/3, k.o. ... po elaboratu IDPOS 6325, ne ujemajo s podatki iz zbirke listin iz zemljiškega katastra, natančneje s koordinatami zemljiškokatastrskih točk 3, 22 in 20 iz elaborata IDPOS 1181, saj naj bi v postopku IDPOS 6325 prišlo do premika meje med parcelo 1711/3 in sosednjimi parcelami na škodo parcele 1711/3 in posledično njenega zmanjšanja, zaradi česar je oteženo izvajanje služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili na tej parceli za tožnika. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in kar med strankama ni sporno, so zadnje vpisani podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra za mejo med parcelo 1711/3 in sosednjimi parcelami 1712/1, 1712/3, 1833 in 1711/1, podatki, ki izhajajo iz izvedenega upravnega postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije (IDPOS 6325). Prvostopni organ je na podlagi takrat veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) z odločbo, št. 90312-247, 248/2004 z dne 20. 7. 2004, ki je vsebovala tudi grafični prikaz z zemljiškokatastrskimi točkami, med drugim odločil, da se v zemljiškem katastru kot urejene evidentirajo meje med navedenimi parcelami. Potek meje se je v evidenco zemljiškega katastra evidentiral po seznamu koordinat zemljiškokatastrskih točk, priloženem k elaboratu IDPOS 6325. S potekom mej so soglašali vsi lastniki predmetnih parcel. Citirana odločba je postala pravnomočna 6. 8. 2004. Tudi po presoji sodišča je ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov v katastru s podatki, ki izhajajo iz povzetega elaborata IDPOS 6325, in upoštevaje citirano določbo ZEN prvostopni organ pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po tej določbi bi bila namreč utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Že upravni organ je tožnikoma pravilno pojasnil, da je resnično stanje stvari v takem postopku tisto stanje, ki bi moralo biti glede na podatke iz zbirke listin iz zemljiškega katastra vpisano v zemljiškem katastru v grafičnem oziroma opisnem delu, pa jih kataster ne izkazuje, kar pa v obravnavanem primeru – kot že tudi pojasnjeno - ne drži. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da ni bila izračunana sedanja površina parcele 1711/3, ki bi po mnenju tožnikov še dodatno potrdila utemeljenost njune zahteve, saj tudi morebitna manjša površina parcele 1711/3 ne pomeni, da so podatki v zemljiškem katastru neusklajeni s podatki iz zbirke listin iz zemljiškega katastra. Na drugačno odločitev v zadevi tako ne morejo vplivati obširne navedbe tožnikov o napačnem postopanju organa v postopku IDPOS 6325 in posledično nezakoniti odločbi z dne 20. 7. 2004, saj tožnika v postopku, kot je obravnavani, take spremembe poteka meje (ne glede na to, ali je prišlo v postopku IDPOS 6325 dejansko do napačnega postopanja pooblaščenega geodetskega podjetja oziroma organa) ne moreta doseči. Ker pa očitno menita, da je zaradi premika meje oteženo izvajanje stvarne služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili, ki poteka po parc. št. 1711/3, in ki je vknjižena v korist njunih parcel (tožnikoma namreč služi kot dovozna pot do njunih parcel), pa lahko sprožita ustrezne civilnopravne postopke za ureditev stanja pred sodiščem splošne pristojnosti.

Glede na povedano vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nezakonito postopanje organa v postopku evidentiranja urejene meje, na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati, jih pa lahko (oziroma bi jih lahko) tožnika uveljavljala s pravnimi sredstvi v že navedenem katastrskem postopku (pri tem se sodišče ne spušča v vprašanje pravnega interesa tožnikov za vložitev pritožbe in drugih pravnih sredstev zoper odločbo z dne 20. 7. 2004 v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejenega dela meje med parcelo 1711/3 in sosednjimi parcelami, katerih tožnika nista lastnika).

Izpodbijana odločba pa tudi ni obremenjena z zatrjevano kršitvijo pravil postopka, saj je obravnavani postopek vodila uradna oseba, ki je po ZUP pooblaščena za vodenje postopka.

Sodišče je glede na povedano tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnikov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.