Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata, ni pomembno glede na vsebino zadeve. V tej zadevi uskladitve podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN namreč vprašanje odprave napak pri prenosu podatkov iz lokalnega v državni koordinatni sistem, do katere naj bi prišlo v postopku določitve meje, torej vprašanje odprave napake v postopku določitve meje oziroma odprave napake v listini, ki je podlaga za vpis, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se lahko na podlagi 9. člena ZEN v zemljiškem katastru odpravijo le napake med podatki zadnjega vpisa in podatki listine, ki je podlaga za zadnji vpis, ne pa tudi napake v sami listini oziroma v postopku, na podlagi katerega je ta listina izdana. Zato revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

V tej zadevi posledica, ki jo revidenta navajata (zoženje poti), ni posledica izpodbijane odločitve, s katero je bilo odločeno le, da se predlog za uskladitev podatkov zemljiškega katastra zavrne. Do spremembe meje in s tem zoženja parcele, po kateri imata služnost poti, je namreč prišlo v drugem postopku, to je postopku določitve meje, ki je bil končan s pravnomočno odločbo prvostopnega organa, ne pa na podlagi tega postopka. Zato v tem upravnem sporu izpodbijana odločba neposredno nima (hudih) posledic za revidenta in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-1/2012 z dne 18. 6. 2012, s katero je prvostopni upravni organ odločil, da se zahteva revidentov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) zavrne. Pritožbo revidentov zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 3532-2/2012/8-06421122 z dne 27. 9. 2012. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve (npr. X Ips 149/2009, X Ips 415/2009, X Ips 312/2010, X Ips 162/2011, X Ips 270/2011, X Ips 389/2011, X Ips 498/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012).

7. Tako vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino te zadeve, pa izpostavljata tudi revidenta, s tem ko ne glede na vsebino zadeve, kot pomembno pravno vprašanje navajata vprašanje, ali je po 9. členu ZEN mogoče odpraviti napake, nastale pri prenosu podatkov iz lokalnega v državni koordinatni sistem.

8. Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru ali katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. V tem postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra pa geodetska uprava (le) preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki iz zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. (tretji odstavek 9. člena ZEN). Navedeno pomeni, da geodetska uprava v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra preveri le skladnost zadnjih vpisanih podatkov s podatki v listini, ki je bila podlaga za vpis. V tem postopku pa geodetska uprava ne preverja pravilnost podatkov v sami listini, ki je podlaga za vpis. Tovrstne napake se namreč odpravijo le v postopkih izdaje take listine.

9. V tej zadevi sta revidenta sicer zahtevala uskladitev podatkov po 9. členu ZEN. Kot razlog za uskladitev podatkov pa nista navajala neskladje med podatki listine, ki je bila podlaga za zadnji vpis, in vpisanimi podatki, ampak neskladje podatkov med listino, ki je bila podlaga za zadnji vpis, in listino, ki je bila podlaga za predhodni vpis. Navajala sta namreč, da se koordinate zemljiškokatastrskih točk 9353, 9357 in 9352, ki evidentirajo zahodno mejno parcele 11 k. o. ... s sosednjo parcelo po elaboratu IDOPS 6325 iz leta 2004, ne ujemajo s koordinatami točk te iste meje iz elaborata IDOPS 1181 iz leta 1981, ker naj bi v elaboratu iz leta 2004 prišlo do napake pri prenosu teh točk iz lokalnega v državni koordinatni sistem. Zatrjevala sta torej neskladje podatkov med dvema listinama in ne neskladje podatkov med listino in zadnjim vpisom.

10. Glede na tako vsebino obravnavane zadeve in predhodno obrazložitev, pa vprašanje, ki sta ga izpostavila, ni pomembno pravno vprašanje. V tej zadevi uskladitve podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN namreč vprašanje odprave napak pri prenosu podatkov iz lokalnega v državni koordinatni sistem, do katere naj bi prišlo v postopku določitve meje, torej vprašanje odprave napake v postopku določitve meje oziroma odprave napake v listini, ki je podlaga za vpis, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Zato revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta tudi nista izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavljata in po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12. Revidenta sta kot zelo hude posledice navedla otežen dostop do njune hiše. Pojasnila sta, da imata po parceli 11 k. o. ... služnost poti, ki se je sedaj zožila. Pot je makadamska in poteka po strmem klancu. Na javno cesto pa se priključi v zelo ostrem ovinku. Otežen je dovoz plina s kamionom. Ker sta slabega zdravja, se morata večkrat voziti k zdravniku. Zaradi oteženega dostopa do hiše postaja njuno bivanje nemogoče, razmere pa so kritične.

13. Da bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo zaradi zelo hudih posledic, morajo biti te posledica izpodbijane odločitve. V tej zadevi pa posledica, ki jo revidenta navajata, ni posledica izpodbijane odločitve, s katero je bilo odločeno le, da se predlog za uskladitev podatkov zemljiškega katastra zavrne. Do spremembe meje in s tem zoženja parcele, po kateri imata služnost poti, je namreč prišlo v drugem postopku, to je postopku določitve meje IDOPS 6325, ki je bil končan s pravnomočno odločbo prvostopnega organa, št. 90312-247, 248/2004 z dne 20. 7. 2004, ne pa na podlagi tega postopka. S tem postopkom uskladitve podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN se namreč lahko odpravijo le napake pri prepisu podatkov v zemljiški kataster, ne pa tudi morebitne napake pri vzpostavljanju mej. Zato v tem upravnem sporu izpodbijana odločba neposredno nima (hudih) posledic za revidenta in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (enako odločba Vrhovnega sodišča X Ips 104/2012).

14. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).