Jedro

Stranka mora, če meni, da organ ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet konkretnega postopka, in o njih z odločbo, izdano v tem postopku, ni bilo odločeno, zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe vložiti pri upravnem organu. V upravnem sporu lahko izpodbija šele odločbo, s katero upravni organ njen predlog zavrne, tako odločitev pa potrdi drugostopni organ v upravnem postopku. Tožnik pa niti ne trdi, da bi postopek za izdajo dopolnile odločbe pred upravnim organom sprožil. Zato je njegova tožba v upravnem sporu z zahtevkom za izdajo dopolnilne odločbe prezgodnja.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Zavod za gozdove Slovenije je z izpodbijano odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves odločil, da se tožniku na parc. št. ...k.o. ..., g.e. Bistra – Borovnica odd 84C20 manual 08004, dovoli posekati 4 drevesa listavcev oziroma 8,11 m3 izbranega in označenega drevja, kar je mogoče opraviti do 31. 12. 2009 tako, da se gozd čim manj poškoduje, posebej pa gozdna tla, gozdno mladje, preostalo drevje v gozdu in gozdne prometnice, ter da se po končani sečnji in spravilu lesa uredi sečišče (1., 2., 3. in 4. točka izreka), zavrnil zahtevo za odobritev poseka še preostalega drevja iglavcev na parc. št. ... k.o. ... (5. točka izreka), zavrnil zahtevo, da se tožniku na osnovi odločbe iz leta 2002 dobavijo ustrezni materiali in obračuna subvencija za opravljena gojitvena dela na parc. št. ... k.o. ... v obdobju 2003-2008 (6. točka izreka) in odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve (7. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je iz svojih zbirk podatkov ugotovil, da od izbranih dreves za posek v letu 1998 še niso bila posekana 4 drevesa listavcev. Zato je temu tožnikovemu zahtevku za posek ugodil. Glede ostalih dreves iglavcev, ki so bila po navedbi tožnika označena v začetku leta 2003, pa ugotavlja, da nima potrebnih podatkov. Dodaja, da je bil tožnik do leta 2003 zaposlen pri Zavodu za gozdove Slovenije. Ob prenehanju delovnega razmerja ni želel vrniti opreme in pripomočkov, ki so mu bili dodeljeni v uporabo. Le-to je vrnil šele 7. 2. 2003, medtem ko mu je bilo delovno razmerje prekinjeno 7. 1. 2003. Po lastnih navedbah je z odkazilnim kladivom označeval drevje za posek, kar pa je delal kot nepooblaščena oseba. Organ je še ugotovil, da je bila tožniku leta 2002 izdana odločba o naložitvi gojitvenih del na parc. št. ... k.o. ..., ter da je bila za naložena opravljena dela obračunana subvencija. Drugostopni organ je tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnil. Ugotavlja, da je tožnik svojo vlogo z dne 23. 4. 2008 dvakrat razširil. O vseh zahtevkih z izpodbijano odločbo še ni bilo odločeno, kar pa glede na to, da je dodajal nove zahtevke, ki se lahko obravnavajo vsak zase, ne more biti razlog za pritožbo. Glede na dokumentacijo v upravnem spisu pa je presodil, da je prvostopni organ odločil pravilno.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopni organ večkrat zaprosil za odkazilo v preteklosti že odkazanega lesa ter za izdajo odločb za gojitvena dela v letih 2004 do 2009. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odkazal le drevje, ki je ostalo neposekano iz leta 1998, ne pa tudi drevja, ki je bilo odkazano leta 2002 in 2003. Tako je kršil 17. člen Zakona o gozdovih, saj ni odločil o količini dreves za največji možni posek, niti ni izdal odločbe za obnovo in nego mladja. Kljub ponovni prošnji dopolnilnih odločb ni izdal, niti ni na pritožbo odgovorilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je odgovorilo na pritožbo o delu Zavoda za gozdove in le-temu naložilo, da izda odločbe za vse njegove parcele. Ker Zavod za gozdove odločb še vedno ni izdal, bo moral spet vložiti tožbo v upravnem sporu. Tožnik se sklicuje na 213. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), da se odloči o vseh zahtevkih stranke, na 220. člen tega zakona o izdaji dopolnilne odločbe ter na 222. člen, da je treba odločbo izdati najkasneje v enem mesecu od prejetja vloge. Nadalje tožnik ugovarja, da izpodbijana odločba navaja le odločbo za izvedbo gojitvenih del v letu 2002, ne pa tudi odločbe, ki je bila izdana za posek lesa v letu 2002 in iz katere sledi izvedba gojitvenih del v letih 2003 do 2009. Za izdajo je zaprosil vsako leto posebej. Dodaja še, da mu delovno razmerje ni prenehalo 7. 1. 2003, ker mu sklep o prenehanju ni bil vročen in je bil tedaj v bolniškem staležu. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in Zavodu za gozdove naloži, da odločbo dopolni z njegovimi zahtevki.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik vlaga tožbo, ker prvostopni organ ni odločil o zahtevkih, ki jih je tožnik pri tem organu vložil. Svoje navedbe, ki jih je opiral na določbe 213., 220. in 222. člena ZUP (Uradni list RS št. 24/06-UPB, 126/07, 65/08 in 8/10), je sklenil v tožbeni zahtevek, da sodišče prvostopnemu organu naloži izdajo dopolnilne odločbe.

Po določbi 220. člena ZUP lahko pristojni organ, če z izdano odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, na predlog stranke izda posebno odločbo o vprašanjih, ki v izdani odločbi niso zajeta. Če organ predlog stranke zavrne, je zoper tako odločbo dovoljena posebna pritožba.

Iz navedene določbe izhaja, da mora stranka, če meni, da organ ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet konkretnega postopka, in o njih z odločbo, izdano v tem postopku, ni bilo odločeno, zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe vložiti pri upravnem organu. V upravnem sporu lahko izpodbija šele odločbo, s katero upravni organ njen predlog zavrne, tako odločitev pa potrdi drugostopni organ v upravnem postopku. Tožnik pa niti ne trdi, da bi postopek za izdajo dopolnile odločbe pred upravnim organom sprožil. Zato je njegova tožba v upravnem sporu z zahtevkom za izdajo dopolnilne odločbe prezgodnja.

Tožnik pa tudi ni izkazal procesnih predpostavk za upravno tožbo zaradi neizdaje upravnega akta - tožba zaradi molka (kolikor je pri Zavodu za gozdove vložil več vlog s samostojnimi zahtevki, o katerih bo organ odločal v ločenih postopkih). Če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na pristojen organ druge stopnje. Upravni spor pa sme sprožiti stranka, če tudi organ druge stopnje v predpisanem roku ne izda odločbe na pritožbo, ki jo je stranka vložila, ker prvostopni organ o njeni vlogi ni odločil v predpisanem roku in je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh (drugi in četrti odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik v tožbi sicer govori, da prvostopni organ ni odločil o vseh njegovih zahtevah in da na pritožbo ni odgovorilo ministrstvo, vendar konkretnih podatkov o zahtevkih in dokazov o teh navedbah ni predložil. Po podatkih upravnega spisa pa ne gre niti za molk po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1, ko je upravni spor možen, ker organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta. V tem postopku se je odločalo o tožnikovem zahtevku iz leta 2008, o prej vloženih zahtevkih pa je tožnik podal le splošne navedbe brez konkretnih dokazov.

Sodišče je tožbo zavrglo po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bila vložena prezgodaj.