Jedro

Ker je s 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe prvostopenjski organ zavrnil tožnikova zahtevka, takšno odločitev pa je potrdila tudi tožena stranka kot pritožbeni organ, je odločitev (tudi v tem delu) postala dokončna in tako glede zavrnilnega dela izpodbijane prvostopenjske odločbe ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prezgodaj.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1442/2009-8 z dne 11. 8. 2009 se razveljavi v delu, ki se nanaša na 5. in 6. točko izreka odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, Krajevne enote Vrhnika z dne 24. 7. 2008 in se zadeva v tem delu vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, Krajevne enote Vrhnika (v nadaljevanju ZGS) z dne 24. 7. 2008, s katero je ta tožniku odobril posek izbranega in označenega drevja na tam navedeni parceli (1. točka izreka odločbe), odločil, da je poseg mogoče opraviti do 31. 12. 2009 (2. točka izreka odločbe), da je sečnjo in spravilo lesa treba opraviti tako, da se gozd čim manj poškoduje (3. točka izreka odločbe), ter da je treba po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče (4. točka izreka odločbe), zavrnil pa je tožnikovo zahtevo za posek preostalega drevja na tej parceli (5. točka izreka odločbe) in zahtevo, da se mu na podlagi odločbe iz leta 2002 dobavijo ustrezni materiali in obračunajo subvencije za opravljena dela na isti parceli v obdobju 2003-2008 (6. točka izreka odločbe), nazadnje pa še odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka izreka odločbe). Tožena stranka je z odločbo z dne 26. 6. 2009 tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da je bila tožba vložena prezgodaj, saj tožnik ni trdil, da bi sprožil postopek za izdajo dopolnilne odločbe, kot to zahteva 220. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in tudi ni izkazal obstoja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 28. člena ZUS-1. 3. Tožnik v pritožbi navaja, da je bila tožba vložena zoper odločbo prvostopenjskega organa in ne zoper zahtevke, o katerih organ ni odločil. ZGS je odkazal le štiri drevesa, ne pa tudi ostalih, označenih z odločbo. S slednjo odločbo so bila določena gojitvena dela za leta 2003 – 2010, odločba pa izdana le za leto 2003. Zato ponovno zahteva izdajo odločb za varstvena dela in izplačilo subvencij. Odločb za gojitvena dela namreč ne potrebuje, saj ta dela sproti opravlja kot dober gospodar.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bila tožba vložena prezgodaj. Tožba je v upravnem sporu vložena prezgodaj, če je vložena pred izdajo dokončnega upravnega akta, razen če so podane okoliščine, ki jih določa ZUS-1 v drugem, tretjem in četrtem odstavku 28. člena, torej če so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa. Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. Dokončni upravni akt pa je po določbi tretjega odstavka istega člena tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (to pomeni pritožbe v upravnem postopku).

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da je tožnik s tožbo zahteval le izdajo dopolnilne odločbe, ker prvostopni upravni organ ni odločil o vseh njegovih zahtevkih. Že na začetku tožbe je namreč tožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa z dne 24. 7. 2008. Ker je prvostopenjski organ v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ugodil tožnikovemu zahtevku, 2., 3., 4. in 7. točka izreka te odločbe pa se navezujejo na 1. točko, tožnik glede navedenih točk izreka odločbe nima pravnega interesa za vložitev tožbe. Sodišče prve stopnje je torej odločilo pravilno, ko je tožbo v delu, ki se nanaša na 1., 2., 3., 4. in 7. točko izreka izpodbijane odločbe, zavrglo, vendar bi to moralo storiti iz razloga po 3. točki 36. člena ZUS-1 in ne iz razloga, ker bi bila v tem delu tožba vložena prezgodaj (2. točka 36. člena ZUS-1). O zahtevkih, ki jih je tožnik postavil do izdaje odločbe, je bilo v odločbi tudi odločeno, o zahtevkih, ki jih je tožnik postavljal kasneje pa dopolnilne odločbe po 220. členu ZUP niti ni mogoče izdati.

7. S 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe pa je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo odločbe o odobritvi poseka še preostalega (v letu 2003 odkazanega) drevja na tam navedeni parceli ter zahtevek za dobavo materialov in obračun subvencije za opravljena dela v tam navedenem obdobju. Takšno odločitev je potrdila tudi tožena stranka kot pritožbeni organ, zato je torej odločitev (tudi v tem delu) postala dokončna. Po presoji Vrhovnega sodišča tako glede zavrnilnega dela izpodbijane prvostopenjske odločbe ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prezgodaj.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena in drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 delno ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe in zadevo v tem delu vrnilo temu sodišču, da opravi nov postopek. V ostalem pa je na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, vendar iz razlogov, navedenih v tem sklepu.

9. Ker gre v obravnavani zadevi samo za odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prezgodaj vložene tožbe, se je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za presojo utemeljenosti zavrženja tožbe, ostale navedbe pa ocenjuje za nebistvene in se do njih ne opredeljuje.

10. Ker je Vrhovno sodišče delno ugodilo pritožbi, delno razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).