Jedro

Notar mora kot nosilec javne službe, ne da bi bilo za to potrebno posebno naročilo, nemudoma poskrbeti za vpis neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, razen če stranke pravnega pravila iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se za presojo pravnega razmerja med pogodbenimi strankami uporablja le podrejeno, niso uredile drugače. Prav to pa so storile v konkretnem primeru.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica zahteva povračilo škode, ker toženka, ki je notarka, po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice ni nemudoma oziroma vsaj do začetka stečaja družbe A., d. d., predlagala vpisa neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic (v nadaljevanju RZPP). Ker ni bila ustanovljena neposestna zastavna pravica v korist tožnice pri teh nepremičninah, tožnica na njih ni pridobila ločitvene pravice in ni bila poplačana iz kupnine, pridobljene s prodajo teh premičnin.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 98.569,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da mora tožnica toženki povrniti 3.639,31 EUR, stranski intervenientki pa 28,00 EUR pravdnih stroškov, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da mora tožnica toženki povrniti 1.119,96 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

4. S sklepom II DoR 617/2019 z dne 9. 1. 2020 je Vrhovno sodišče na predlog tožnice dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali in v katerih okoliščinah sklenitev sporazuma o ustanovitvi registrske zastavne pravice na premičninah v neposredno izvršljivem notarskem zapisu nalaga obveznost notarju, ki je ta notarski zapis sklenil, da nemudoma po sklenitvi tega sporazuma poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES–u?

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

**Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje**

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da odškodninska odgovornost toženke ni podana, saj ni izkazana protipravnost njenega ravnanja. Iz določil 6. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) v zvezi s 171., 177. in 142. členom Stvarnopravnega zakonika ( v nadaljevanju SPZ) ne izhaja obveznost notarja, da nemudoma po sklenitvi pravnega posla oziroma notarskega zapisa predlaga vpis neposestne zastavne pravice v RZPP. Zakon tako obveznost notarja določa le v primeru vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršljivosti (tretji odstavek 142. člena SPZ). Smiselna uporaba pravnega pravila, na katero napotuje prvi odstavek 177. člena SPZ, ne pomeni njegove neposredne uporabe. Učinkov RZPP ne moremo primerjati z zemljiško knjigo ali registrom plovil in pravil o hipoteki ni mogoče mehanično prenašati na institut neposestne zastavne pravice. Tudi Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju Uredba) v 21. členu določa, da notar zahtevo za vpis vloži na predlog osebe, ki mu predloži listino, ki se zahteva za vpis. Notar mora zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice v RZPP podati le v primeru, če to predlaga ena od strank notarskega zapisa. Tožnica v konkretnem primeru toženki ni naročila vpisa neposestne zastavne pravice v RZPP; celo nasprotno, med strankami notarskega zapisa je bil sklenjen dogovor, da se vpis neposestne zastavne pravice v register ne izvede takoj. V notarskem zapisu je bil za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah določen dodatni pogoj, to je plačilo predvidene pristojbine po notarski tarifi, na kar so bile stranke notarskega zapisa izrecno opozorjene, vključno s posledicami neplačila pristojbine. Toženka tožnici navedene pristojbine ni zaračunala niti je ni tožnica nikoli plačala.

8. Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da zakon notarju ne nalaga, da mora neposestno zastavno pravico samoiniciativno in nemudoma vpisati v RZPP. Instituta hipoteke in neposestne zastavne pravice so pomembno razlikujeta: medtem ko je zemljiška knjiga edina konstitutivna in vseobsežna evidenca lastništva in drugih stvarnih pravic na nepremičninah, tak javni register za premičnine ne obstaja. Sklep, da se vpis neposestne zastavne pravice v register opravi na predlog, izhaja tudi iz Uredbe. S tem, ko je toženka stranke notarskega zapisa opozorila, da se bo vpis neposestne zastavne pravice v register opravil, ko bo plačana pristojbina, in na posledice tega dejanja oziroma opustitve (15. stran notarskega zapisa), je izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Iz notarskega sporazuma izhaja, da v konkretnem primeru neposestne zastavne pravice v register ni bil predviden kot avtomatizem, ki bi ga morala opraviti toženka, temveč je bilo dogovorjeno, da se bo ta opravil v prihodnosti, ko (če) bo plačana pristojbina. Ta pogoj se ni izpolnil. **Navedbe strank v revizijskem postopku**

9. Nižji sodišči nista obrazložili, zakaj naj bi navedene razlike med registrsko zastavno pravico in hipoteko pomenile, da tretjega odstavka 142. člena SPZ ni mogoče smiselno uporabiti pri institutu registrske zastavne pravice. Iz četrtega odstavka 171. člena SPZ izhaja, da v primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register, zastavna pravica nastane z vpisom v register, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja. Če je mogoča enolična identifikacija premičnine, kot je to v konkretni zadevi, se s posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic, za neposestno zastavno pravico pa se smiselno uporabljajo določila SPZ o hipoteki (prvi odstavek 177. člena SPZ). Na stvareh, ki se lahko registrsko neposestno zastavijo, se mora neposestna zastavna pravica ustanoviti kot registrska. Pogoji za ustanovitev so vsebinsko enaki kot pri navadni neposestni zastavni pravici in spadajo v delovanje notarja, ki mora pri registrskih stvareh poskrbeti tudi za vpis zastavne pravice v register. Gre za posebno obliko neposestne zastavne pravice, ki se po svojih pravnih značilnostih približuje hipoteki in pri katerih je posebej določeno, da se pridobi šele z vpisom v register. Toženka bi zato morala neposredno po sklenitvi notarskega zapisa zahtevati vpis neposestne zastavne pravice na premičninah obeh betonarn v RZPP. Še posebej to velja za konkretni primer, saj ni bilo izrecno ugotovljeno, da bi se stranke notarskega zapisa dogovorile, da toženka vpisa ne bo zahtevala. Postopek pridobitve pravice, ki se vpisuje v register oziroma v zemljiško knjigo, je enak, veljajo načela konstitutivnosti vpisa, vrstnega reda pridobljene pravice in publicitete. Načelo konstitutivnosti, tako kot pri vpisu v zemljiško knjigo, pomeni, da za nastanek registrske zastavne pravice ne zadošča sklenitev notarskega sporazuma, ampak je potreben vpis v RZPP. Zato je logično, da se tretji odstavek 142. člena SPZ smiselno uporabi tudi v obravnavani zadevi, saj le tako zastavni upnik pridobi varstvo proti tretjim, kar mu omogoča poplačilo v stečaju. Toženka bi morala vpis zahtevati sama, na podlagi dejstva, da je bil notarski zapis sestavljen, podpisan in sklenjen. To ne bi veljalo le v primeru, če bi se stranke v notarskem zapisu izrecno sporazumele, da toženka vpisa neposestne zastavne pravice ne predlaga. Tožnica meni, da 21. člen Uredbe določa le, kaj je podlaga za vpis registrske neposestne zastavne pravice v register, ne pa, da je po sklenitvi notarskega zapisa potrebna še izrecna upnikova zahteva za vpis. Ne drži, da iz 5. člena pogodbe o zastavi premičnin in nepremičnin izhaja, da bi tožnica toženki morala podati posebno naročilo za zahtevo za vpis v register. V zadevi so relevantna določila tista, ki so v notarskem zapisu na 10. strani in naprej. Na 15. strani je v tretjem odstavku izrecno navedeno, da stranke ne nasprotujejo, da bo toženka vložila zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah obeh betonarn. Tudi če za uporabo tretjega odstavka 142. člena SPZ ni vedno mogoče vzpostaviti neposredne obveznosti notarja, saj stranke lahko notarski zapis sklenejo pri enem notarju in gredo vpisati pravice v AJPES k drugemu, ta obveznost obstaja v konkretnem primeru. Trditve notarja, da je bil sklenjen ustni dogovor, toženke ne razbremenjuje. Pritožbena trditev tožnice, da je že samo naročilo toženki, naj sestavi sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v notarskem zapisu, vsebovalo tudi zahtevo po vpisu, ni pritožbena novota. Tožnica je že v tožbi zatrjevala, da bi morala toženka nemudoma po sklenitvi notarskega zapisa zahtevati vpis neposestne zastavne pravice na premičninah obeh betonarn v AJPES. Pravočasna je tudi pritožbena trditev tožnice, da je treba upoštevati določila notarskega zapisa na 15. strani, in ne tistih v 5. členu na 9. strani. Zmoten je zaključek nižjih sodišč, da toženka ni kršila svoje pojasnilne dolžnosti in da je ravnala skrbno in vestno.

10. Revizija ni utemeljena.

11. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), zato ni presojalo utemeljenosti uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

12. Bistvene prvine dejanskega stanja v zadevi so naslednje: – dne 10. 12. 2013 so družba B., d. o. o., kot upnik, družba C., d. o. o., kot dolžnik in družba A., d. d., kot porok in zastavitelj sklenile Aneks, št. 1 k dogovoru o poravnavi dolga z dne 3. 6. 2013, Pogodbo o zastavi premičnin in nepremičnin ter Sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika in ustanovitvi neposestne zastavne pravice na premičninah, vse v neposredno izvršljivem notarskem zapisu; – predmet neposestne zastavne pravice na premičninah je bila oprema betonarn v D. in E. , individualizirana v 6. točki (14. stran notarskega zapisa) Sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice na premičninah; – v 6. točki (15. stran notarskega zapisa) Sporazuma o ustanovitvi neposestne sestavne pravice na premičninah je navedeno: „V skladu s četrtim odstavkom 171. člena SPZ poda zahtevo za vpis v register neposestnih zastavnih pravic notarka. Stranki sta opozorjeni, da v predlog za vpis v register neposestnih zastavnih pravic vložen takoj, ko bo plačana notarska pristojbina, in na posledice neplačila le–te“; – po sklenitvi notarskega zapisa sta dolžnik in porok končala v stečaju, v katerem tožnik ni uspel uveljaviti svoje ločitvene pravice na opremi obeh betonarn, zato se iz tega zastavljenega premoženja ni mogel poplačati; – toženki nihče ni dal izrecnega naročila, naj poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice v RZPP pri AJPES-u, celo več, v konkretnem primeru je bilo med strankami izrecno dogovorjeno, da se vpis neposestne zastavne pravice ne bo opravil takoj po sklenitvi notarskega sporazuma, temveč šele pozneje; – stranke so same sestavile osnutek listine o pravnih poslih, čemur je sledila potrditev listine o pravnih poslih pri toženki, kot to predvidevata 49. in 50. člen ZN.

13. Predmet tega pravdnega postopka je poslovna odškodninska odgovornost toženke v zvezi s sestavljanjem sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice na opremi betonarn v D. in E. v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa z dne 10. 12. 2013, predmet revizijskega preizkusa, začrtanega z dopuščenim vprašanjem, pa je, ali je podana kršitev notarkine obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja pri opravljanju njene službene dolžnosti.

14. Pogodba o ustanovitvi hipoteke je (inominatna) pogodba obligacijskega prava, s katero se ena pogodbena stranka zaveže omejiti svojo lastninsko pravico na nepremičnini z ustanovitvijo hipoteke v korist druge pogodbene stranke. Na podlagi pogodbe o ustanovitvi hipoteke zastavitelj v korist zastavnega upnika izstavi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo (drugi in tretji odstavek 141. člena SPZ), ki omogoča vknjižbo v zemljiško knjigo. Šele ta povzroči, da začne omejitev lastninske pravice učinkovati v razmerju do tretjih. Notarska hipoteka (142. člena SPZ) se v bistvenem ne razlikuje od hipoteke, ustanovljene s pogodbo v navadni pisni obliki, ker pa je sklenjena v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, prinaša upniku v primerjavi z „navadno“ hipoteko določene prednosti pri uresničevanju prednostne poplačilne pravice.

15. Pravna pravila, pomembna za presojo stvarnopravnih razmerij glede nepremičnin, so urejena v SPZ in Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) in sestavljajo skladno sistemsko celoto. Zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo hipoteke na podlagi pravnega posla (141. člen SPZ) mora v imenu predlagatelja elektronsko vložiti praviloma notar kot pooblaščenec predlagatelja (drugi odstavek 125.a člena ZZK-1)1, ki za to dejanje ne potrebuje pooblastila (peti odstavek 125. a člena ZZK-1). Posebnost pri notarski hipoteki (142. člen SPZ) je, da zakon notarju, ki je sestavil pravni posel v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, nalaga dolžnost, da nemudoma po sklenitvi pravnega posla predlaga vknjižbo hipoteke v zemljiško knjigo (tretji odstavek 142. člena SPZ). Tako v prvem kot drugem primeru torej upravičenost notarja temelji na zakonu, zato za zastopanje strank v zemljiškoknjižnem postopku ne potrebuje pooblastila.

**Smiselna uporaba določila tretjega odstavka 142. člena SPZ pri registrski neposestni zastavni pravici**

16. Neposestna zastavna pravica je oblika zastavne pravice na premičninah, ki nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 171. člena SPZ), registrska neposestna zastavna pravica pa je posebna oblika neposestne zastavne pravice, pri kateri so predmet zastave premičnine, za katere je mogoča enolična identifikacija, in se vodi RZPP (177. člen SPZ). V primerih registrske neposestne zastavne pravice se skladno s četrtim odstavkom 177. člena SPZ vpis zastavne pravice v RZPP opravi na zahtevo notarja. Med pravdnima strankama je sporno vprašanje, ali se tretji odstavek 142. člena SPZ, ki notarju, ki je sestavil pravni posel v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, nalaga dolžnost, da nemudoma po sklenitvi pravnega posla predlaga vknjižbo hipoteke v zemljiško knjigo, ob dejstvu, da prvi odstavek 177. člena SPZ za registrsko neposestno zastavno pravico določa smiselno uporabo določb SPZ o hipoteki, uporablja tudi za vpis registrske neposestne zastavne pravice v RZPP.

17. Sklicevanje zakona na smiselno uporabo pravnih pravil znotraj istega zakona oziroma na sklepanje od podobnega na podobno je v SPZ v konkretnem primeru vgrajeno kot urejevalno načelo, s katerim je postavodajalec enako vrednotil tista razmerja, ki so urejenim v bistvenem izrecno podobna. S pojmom smiselna uporaba razumemo tako neposredno kot prilagojeno uporabo pravil, ki urejajo en pravni institut (hipoteko), in sicer tedaj, kadar pravna pravila drugega instituta (registrske neposestne zastavne pravice) ne vsebujejo izrecnega pravnega pravila. Obseg uporabe pravil o hipoteki, na katera zakon napotuje, mora ustrezati pravni naravi (le delno urejenega) instituta registrske neposestne zastavne pravice. V primeru pravne praznine je treba neposredno uporabiti pravna pravila o hipoteki, upoštevajoč pri tem nujna odstopanja od teh pravil, odvisno od logično sistematičnega preizkusa, koliko pravila o hipoteki ustrezajo naravi registrske neposestne zastavne pravice.

18. Argumenti nižjih sodišč, da se instituta hipoteke in neposestne zastavne pravice med seboj pomembno razlikujeta, predvsem zato, ker zemljiška knjiga ni namenjena le vpisu stvarnih zavarovanj, temveč je vseobsežna evidenca lastništva in drugih stvarnih pravic na nepremičninah, medtem ko za premičnine tak javni register ne obstaja, sicer držijo, a, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe, niso razlog za zavrnitev z zakonom vnaprej predvidene metode z uporabo analogije.

19. Tako (notarska) hipoteka kot (registrska) neposestna zastavna pravica sta instituta zastavnega prava, ki je del stvarnega prava. Posebno težo v zastavnem pravu ima publicitetno načelo, ki ni izpeljano le pri nepremičninah, kjer ga zagotavlja zemljiška knjiga, ampak tudi na premičninskem področju, kjer se pri ročni zastavi zagotavlja z zahtevo po prenosu posesti, pri zastavitvi terjatve z zahtevo, da je treba o zastavitvi obvestiti dolžnika zastavljene terjatve, in pri registrski neposestni zastavni z vpisom v RZPP. Po drugi strani publicitetno načelo ni dosledno udejanjeno ne na nepremičninskem (zastavitev nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo) ne na premičninskem področju (npr. „navadna“ neposestna zastavna pravica).

20. Zaradi absolutnega učinka stvarnih pravic morajo biti stvarnopravna razmerja glede določene stvari jasno razpoznavna, tako da se lahko vsakdo seznani z njimi. Slabost neposestne zastavne pravice je pomanjkanje zunaj zaznavnega znaka, ki bi kazal na veliko verjetnost obstoja zastavne pravice, zato lahko RZPP svoj namen, ki je v večji varnosti pravnega prometa, doseže samo z zagotavljanjem prednosti pred neregistrsko neposestno zastavno pravico na način, da ustvarja publicitetni učinek. Temeljna načela RZPP so skladno s tem izhodiščem na las podobna tistim v zemljiškoknjižnem pravu. Načelo javnosti iz tretjega odstavka 177. člena SPZ ustreza 4. členu ZZK-1; publicitetno načelo (četrti odstavek 177. člena SPZ) ustreza pozitivnemu publicitetnemu učinku oziroma načelu zaupanja v zemljiško knjigo (prvi odstavek 6. člena ZZK-1); načelo konstitutivnosti (četrti odstavek 171. člena SPZ) pa načelu oblikovalnega učinka vpisov v zemljiško knjigo (7. člen ZZK-1).

21. Predpostavke ustanovitve registrske neposestne zastavne pravice na premičnini so preslikava predpostavk, potrebnih za ustanovitev hipoteke v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. V obeh primerih mora pogodbi o ustanovitvi zastavne pravice slediti sklenitev razpolagalnega pravnega posla, ki mora biti sklenjen v neposredno izvršljivem notarskem zapisu in povzroči omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo zastavne pravice. Končno je potreben še vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 141. člena SPZ) oziroma RZPP (četrti odstavek 171. člena SPZ), na podlagi katerega začne zastavna pravica učinkovati v razmerju do tretjih.

22. Vrhovno sodišče vprašanja, povezana z učinki vpisa registrske neposestne zastavne pravice obravnava toliko, kolikor to terja revizijski preizkus, katerega obseg je začrtan z dopuščenim vprašanjem. Medtem ko se strinja, da učinkov vpisa v RZPP pri neposestni zastavni pravici na eni in vpisa v zemljiško knjigo pri hipoteki (na podlagi neposredno izvršljivega zapisa) na drugi strani ni mogoče avtomatično enačiti, pa ne soglaša z delom pravne teorije, ki z relativizacijo pozitivnega vidika publicitetnega načela in načela konstitutivnosti vpisa v register neodvisno od okoliščin konkretnega primera a priori zavrača kakršenkoli učinek vpisa v RZPP, tudi v razmerju do poznejšega pridobitelja lastninske pravice na zastavljeni premični stvari.2 Načeli konstitutivnosti in publicitete iz četrtega odstavka 171. člena in četrtega odstavka 177. člena SPZ ne posredujeta „le“ vrednostnih meril. Obe načeli imata, s tem ko opredeljujeta tip ravnanja in nanj navezujočo pravno posledico (registrska zastavna pravica nastane z vpisom v RZPP; kdor se zanese na podatke v RZPP, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic), poleg vrednostne podstati dovolj jasno normativno prvino, da sta neposredno uporabni, ne da bi bila za to nujna njuna nadaljnja izpeljava.

23. Strnemo lahko, da sta (notarska) hipoteka in (registrska) neposestna zastavna pravica instituta stvarnega prava, ki sta umeščena v (ožji) pravni sistem zastavnega prava in imata pomembne stične točke. Pravna pravila, ki ju urejajo, sestavljajo oziroma morajo sestavljati notranje skladno celoto. Ker je tudi pravilo o vpisu neposestne zastavne pravice v RZPP del te celote, ga moramo razlagati tako, da za registrsko neposestno zastavno pravico velja enako, kot je določeno v tretjem odstavku 142. člena SPZ v zvezi z notarsko hipoteko. To pomeni, da mora notar, ki je sestavil notarski zapis o ustanovitvi neposestne zastavne pravice na premičnini, za katero se vodi RZPP, nemudoma po sklenitvi pravnega posla predlagati vpis zastavne pravice v ta register.

**O izključitvi tipskega pravila v konkretnem primeru**

24. Izhodišče nadaljnje pravne presoje je dejanska ugotovitev, ki je tožnik v revizijskem postopku ne more uspešno izpodbijati (drugi odstavek 70. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), da je bilo med pogodbenimi strankami ob sklenitvi pravnega posla o ustanovitvi neposestne zastavne pravice izrecno dogovorjeno, da se vpis zastavne pravice ne bo opravil takoj po sklenitvi notarskega sporazuma, temveč šele pozneje, pri čemer toženki nihče ni dal izrecnega naročila, naj poda zahtevo za vpis v RZPP. S tem so izključile uporabo tipskega pravila, ki notarju nalaga, da mora vpis registrske neposestne zastavne pravice predlagati nemudoma po sklenitvi notarskega zapisa.

25. Čeprav je notariat javna služba, ima pravno razmerje med notarjem in strankami, zlasti takrat, kadar notar sestavlja zasebne listine, poleg javnopravnih elementov nekatere značilnosti mandatne pogodbe (766. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Pogodbene stranke so kot naročitelj posla z naročilom toženki o odlogu vpisa zastavne pravice v RZPP opredelile obseg, v katerem naj notarka kot mandatarka posel opravi in pod katerimi pogoji. Njena dolžnost je zato bila, da ostane v mejah tako začrtanega obsega naročila (prvi odstavek 768. člen OZ). Pravilo iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se uporablja tudi pri registrski neposestni zastavni pravici, ni prisilne narave, da ga pogodbene stranke ne bi mogle spreminjati. Kljub temu, da so vpisi v javno knjigo zaradi zunanje prepoznavnosti stvarnopravnih položajev daljnosežnega pomena za pravno varnost, subjekti stvarne pravice svobodno ustanavljajo, prenašajo in ukinjajo.

26. Stremljenje k ravnotežju med prizadevanjem za publiciteto podatkov v javni knjigi (javnim interesom) in spoštovanjem avtonomije strank pri (ne)vstopanju v stvarnopravna razmerja (zasebnim interesom) se zrcali v relevantnih postopkovnih določbah pozitivnega stvarnega prava, ki opredeljujejo dolžnostno ravnanje notarjev pri vpisih v javno knjigo. Skladno z 38.a členom ZZK-1 mora na primer notar ob sestavi notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo ali če je v listini o pravnem poslu drugače določeno. Res je, da prvi odstavek 177. člena SPZ določa smiselno uporabo določb o hipoteki v SPZ in se ne razteza na ZZK-1. Ne glede na to pa je spričo umeščenosti obeh institutov v zastavno pravo in upoštevaje njune stične točke, predstavljene zgoraj, lahko pravilna le razlaga, da je vsebina dolžnostnega ravnanja notarja pri vpisu neposestne zastavne pravice v RZPP bistveno enaka kot pri vpisu stvarnih pravic v RZPP.

27. Odgovor na dopuščeno vprašanje se torej glasi, da mora notar kot nosilec javne službe, ne da bi bilo za to potrebno posebno naročilo, nemudoma poskrbeti za vpis neposestne zastavne pravice v RZPP, razen če stranke pravnega pravila iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se za presojo pravnega razmerja med pogodbenimi strankami uporablja le podrejeno, niso uredile drugače. Prav to pa so storile v konkretnem primeru. Kot izhaja iz zapisa v sporazumu z dne 10. 12. 2013, da bo predlog za vpis v RZPP vložen takoj, ko bo plačana notarska pristojbina, s hkratnim opozorilom na pravne posledice neplačila, so bile pogodbene stranke s pomenom te okoliščine seznanjene, zato tožnica ne more uspeti niti s sicer povsem pavšalnim očitkom o kršitvi notarkine pojasnilne dolžnosti.

**Odločitev o reviziji**

28. Vrhovno sodišče je neutemeljeno revizijo tožnice zavrnilo (378. člen ZPP).

29. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu obrazložitve. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Kdo so drugi upravičeni vlagatelji v sistemu elektronskega vlaganja pisanj, določa tretji odstavek 125.a člena ZZK-1. 2 N. Plavšak in R. Vrenčur, Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register, Podjetje in delo, 3-4/2018, str. 442-457. Drugače glej M. Juhart v M. Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik: s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 759; M. Tratnik v M. Juhart in drugi, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 479-486.