Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 89/2010

ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.89.2010 Civilni oddelek

obnova postopka delna ugoditev predlogu obseg in vsebina nadomestitvenega postopka
Vrhovno sodišče
27. maj 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlagatelj utemeljeno opozarja, da gre pri obnovi postopka za izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi. Institut pravnomočnosti izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju in veže stranke na vsebino odločbe. S tem jim omogoča pravno varnost, ki se kaže v tem, da se lahko zanesejo na pravnomočno odločbo. Seveda pride na ta način institut pravnomočnosti lahko v nasprotje z načelom zakonitosti in materialne resnice. Zato pravni red izjemoma omogoča obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo, ki pa je vezano na objektivne in subjektivne roke ter na točno določene razloge.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotna udeleženka mora povrniti predlagatelju 1350 euro pravdnih stroškov, v 15 dneh od vročitve revizije.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi predlagatelja, da mora nasprotna udeleženka vrniti upravičencu dr. O. B., rojenemu 12. 5. 1880 in umrlemu 12. 9. 1973, naslednje nepremičnine: - parcelo št. 1350 – stavba v izmeri 393 m2 in dvorišče v izmeri 144 m2; - parcelo št. 1347/1 – dvorišče v izmeri 278 m2, stanovanjska stavba v izmeri 168 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 55 m2; ter - parcelo št. 1346 – stavba v izmeri 181 m2 in dvorišče v izmeri 42 m2; vse vpisane v vl. št. 415 k.o. ... Predlagatelj je zahteval vračilo nepremičnin na podlagi 145. člena ZIKS, ker naj bi bilo njegovemu predniku na podlagi sodbe Vojaškega sodišča Mariborskega vojnega področja opr. št. Sod 987/45-38 dne 22.8.1945, s katero je bil obsojen na kazen desetih let prisilnega dela z odvzemom svobode, izgubo jugoslovanskega državljanstva in zaplembo celotne imovine ter odločbo Okrajnega sodišča v Mariboru Zp 14/46 zaplenjeno zgoraj navedeno premoženje. Trdil je, da je s sklepom Okrožno sodišče v Mariboru pod opr. št. Ks 281/96 dne 24.9.1997 dovolilo obnovo postopka ter s sklepom K 287/97 dne 20.11.1997 ustavilo postopek in razveljavilo sodbo. Ker se je nasprotna udeleženka strinjala z vrnitvijo nepremičnin, je Okrajno sodišče v Mariboru po 145. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur. l. RS, št. 58/93 in 10/98) vrnilo zaplenjeno premoženje, odredilo ustrezen vpis lastninske pravice na dr. O. B. in za začasnega skrbnika vrnjenih nepremičnin določilo odvetnika K. 2. Po pravnomočnosti tega sklepa in po prenosu lastninske pravice v zemljiški knjigi je nasprotna udeleženka predlagala obnovo postopka, ki ji je predlagatelj nasprotoval, toda sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za obnovo postopka in dovolilo obnovo postopka glede novega dejstva oziroma dokaza: kazenske sodbe Vojaškega sodišča mesta Maribor opr. št. Sod 617/45 z dne 20.8.1945 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča DFJ opr. št. II Sud broj 3016/45 z dne 2.10.1945; glede na odločbo Mestne zaplembene komisije Maribor opr. št. 1557 z dne 8.9.1945 pa je predlog za obnovo zavrnilo. Ta odločitev je postala pravnomočna s sklepom višjega sodišča, revizija pa je bila zavržena.

3. V nadomestitvenem postopku je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je pod opr. št. Nz 614/2007 dne 11. 4. 2008 v celoti zavrnilo predlagateljev zahtevek. Proti sklepu se je predlagatelj pritožil, a s pritožbo ni uspel. Vložil je še revizijo, s katero pa je uspel, saj je Vrhovno sodišče s sklepom pod opr. št. II Ips 1178/2008 razveljavilo sklepa sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek.

4. V ponovljenem nadomestitvenem postopku je nato sodišče prve stopnje v celoti ugodilo predlagateljevemu zahtevku in pod. I. izreka sklenilo, da mora nasprotna udeleženka vrniti nepremičnine, katerih vračilo je zahteval predlagatelj, odredilo ustrezen vpis lastninske pravice na dr. O. B., za začasnega skrbnika vrnjenih nepremičnin določilo odvetnika K. ter odločilo o stroških postopka in sodnih taksah.

5. Proti temu sklepu se je pritožila nasprotna udeleženka, toda sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

6. Nasprotna udeleženka je nato pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga ugoditev reviziji in spremembo sklepa sodišča druge stopnje tako, da se pritožbi nasprotne udeleženke ugodi in se predlagateljev zahtevek zavrne. Bistveno kršitev določb procesnega zakona vidi v tem, da je sodišče nepravilno uporabilo 286. člen ZPP, ker pri odločanju o uporabi prekluzije ni tehtalo in ocenjevalo, ali naj da prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka, ali zagotavljanju materialno pravilne sodne odločbe. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-2442/08-22 z dne 27. 10. 2009 in navaja, da je sodišče pri uporabi prekluzije prekomerno poseglo v pravico do izjavljanja iz 22. člena Ustave. To je imelo za posledico zmotno uporabo materialnega prava, saj pokojnemu dr. O. B. ni bilo zaplenjeno premoženje na podlagi kazenskih sodb, ker tedaj premoženja ni več imel in mu ga zato ni mogoče vrniti. Meni, da odločba Mestne zaplembene komisije za odločanje o predlagateljevem zahtevku ni pomembna, ker predstavlja le enega izmed segmentov preknjižbe lastninske pravice na podlagi odloka AVNOJA podržavljenih nepremičnin.

7. Po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku(1) se tudi v nepravdnem postopku subsidiarno uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(2), ki se uporablja po 130. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku(3), je bila revizija vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. Strinja se z razlago sodišč, da sodba Vojaškega sodišča pod Sod 617/45 in sodba Vrhovnega sodišča DFJ, št. II Sud br. 3016/45 ne spremeni dejanskih ugotovitev sodišč iz prvega postopka, torej postopka pred obnovo. »Objektivno dejstvo«, da je prišlo do zaplembe na podlagi odloka AVNOJ v prvem postopku ni bilo ugotovljeno in iz dokaza, zaradi katerega je bil postopek obnovljen, to ne izhaja. Je novota, ki ni dovoljena, ker ni bila navedena ne v prvem postopku, ne v predlogu za obnovo in ne v nadomestitvenem postopku. V zvezi z odločbo Ustavnega sodišče navaja, da je predlagatelj zatrjevana stališča »iztrgal« iz celotnega besedila, v katerem je Ustavno sodišče presojalo omejitev pravic iz 22. člena URS in sodišču ni dovolilo arbitrarnosti, temveč je vezano na izpolnitev pogoja iz četrtega odstavka 286. člena ZPP – to je, da stranka teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti in predložiti že prej. Ta pogoj pa ni bil izpolnjen, saj je bila obnova v zvezi z odločbo Mestne zaplembene komisije že pravnomočno zavrnjena, ker ni šlo za upravičena nova dejstva in dokaze. Poleg tega Ustavno sodišče ni presojalo obnovitvenega postopka, ki je bistveno bolj omejen, v obravnavani zadevi pa je šlo za specifično presojo dokaza z izvedencem.

8. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

9. Revizija ni utemeljena.

10. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da gre pri obnovi postopka za izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi. Institut pravnomočnosti izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju in veže stranke na vsebino odločbe. S tem jim omogoča pravno varnost, ki se kaže v tem, da se lahko zanesejo na pravnomočno odločbo. Seveda pride na ta način institut pravnomočnosti lahko v nasprotje z načelom zakonitosti in materialne resnice. Zato pravni red izjemoma omogoča obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo, ki pa je vezano na objektivne in subjektivne roke ter na točno določene razloge.(4) V obravnavanem primeru je nasprotna udeleženka predlagala obnovo postopka zaradi razlogov iz 10. točke 394. člena ZPP in navajala, da je naknadno prejela sodbo Vojaškega sodišča mesta Maribor Sod 617/45 z dne 20. 8. 1945, ki jo je potrdilo Vrhovno sodišče DFJ št. II Sud broj 3016/45 z dne 2. 10. 1945. Poleg tega je navajala, da je po vpogledu odločbe Mestne zaplembene komisije Maribor št. 1557 z dne 8. 9. 1945 ugotovila, da je bilo premoženje zaseženo na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944. Sodišče je s sklepom Nz 607/98-38 z dne 10. 12. 2001 v razveljavitvenem delu obnovitvenega postopka dovolilo obnovo v zvezi z novo kazensko sodbo in v zvezi s tem razveljavilo sklep Nz 607/98 z dne 22. 6. 199, ki je postal pravnomočen 17. 8. 1999. Zavrnilo pa je obnovitev postopka glede na odločbo Mestne zaplembene komisije Maribor, ker bi nasprotna udeleženka na podlagi te odločbe lahko navajala svoje ugotovitve že v prvem postopku, v katerem pa se je strinjala z vrnitvijo nepremičnin. Odločba v zvezi z obnovo postopka je postala pravnomočna in s tem je bil začrtan obseg nadomestitvenega postopka. V njem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sodba Vojaškega sodišča mesta Maribor Sod 617/45 z dne 20. 8. 1945, ki jo je potrdilo Vrhovno sodišče DFJ št. II Sud broj 3016/45 z dne 2. 10. 1945, ne spremeni dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno že v prvem postopku. Na novo predložena odločba je bila namreč s odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Ks 20/2005 z dne 9. 6. 2005 spremenjena tako, da je bil dr. O. B. oproščen obtožbe.

11. Nasprotna udeleženka, ki se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-2443/08-22 v zadevi F. Š. in I. Š. meni, da bi ji sodišče moralo dovoliti navajanje novih dejstev po 286. členu ZPP. Pri tem pozablja, da je bil prvi narok, na katerem bi morala navajati dejstva v zvezi z zaplembo po 1. in 2. točki prvega člena odloka AVNOJ z dne 2. 10. 1945 že 17. 6. 1998 in da je bil njen predlog v zvezi z odločbo Mestne zaplembene komisije Maribor št. 1557 z dne 8. 9. 1945 zavrnjen s sklepom Nz 607/98-38 z dne 10. 12. 2001. V njem, je sodišče pravnomočno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ne more več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, ker bi jih morala že prej (drugi odstavek 286. člena ZPP). Če se je v prvotnem postopku prenaglila, ko se je izrecno strinjala z vrnitvijo premoženja, tega ne more spremeniti z dokazom o novi kazenski sodbi, ki ne privede do drugačne odločitve. Zato je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP, ker ni utemeljena.

12. Revizijsko sodišče je na podlagi 165. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP odločilo tudi o stroških postopka. Predlagatelj je upravičen do povrnitve stroškov za odgovor na revizijo v znesku 1125 euro in DDV 225 euro, skupaj torej 1350 euro.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 30/86 Op. št. (2): Uradni list RS, št. 26/1999-73/2007 Op. št. (3): Uradni list RS, št. 45/2008 Op. št. (4): Povzeto po L. Ude: Civilno procesno pravo, Uradni list, Ljubljana 2002, str. 311

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia