Jedro

Kadar tožnik vloži (nedopustno) ugotovitveno tožbo, s katero zahteva ugotovitev dejstev, na podlagi napačne napotitve s strani zapuščinskega sodišča, ga mora sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti in pozvati, naj tožbo popravi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik na podlagi odplačne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil s pokojno M. G., pridobil stanovanje št. 46 v 7. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu X. 123 v L. v izmeri 40,10 m2, in na povrnitev pravdnih stroškov.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik iz vseh dopustnih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 - UPB3 s spremembami, ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da izda zamudno sodbo, s katero bo zahtevku ugodilo oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Glede na to, da toženka na tožbo ni odgovorila, je navedbe tožnika priznala, vključno s pravo posledico – tožbenim zahtevkom. Določb 3. in 4. odst. 318. čl. ZPP ni mogoče razlagati ekstenzivno. Z vidika enakega varstva pravic (22. čl. Ustave) je nedopustno, da bi bil tožnik v primeru, ko toženec na tožbo ne odgovori, v slabšem pravnem položaju, kot če na tožbo odgovori. Sodišču očita, da bi ga moralo pozvati h odpravi nesklepčnosti, kot to določa 4. odst. 318. čl. ZPP. Sicer pa meni, da tožba vsebuje vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka. Tožbeni zahtevek se glasi točno tako, kot mu je naložilo zapuščinsko sodišče v napotitvenem sklepu. Bistvo njegovih navedb je, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobil na podlagi odplačnega pravnega posla in ne na podlagi darilne pogodbe. Pravni interes za vložitev take tožbe, ki je pokrit z napotitvenim sklepom, je v tem, da toženka ne bi uveljavljala nujnega deleža. Graja stališče sodišča, da ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju zaradi odsotnosti njene obličnosti. Pogodba, ki ji manjka predpisana oblika, z realizacijo namreč lahko konvalidira (teorija o realizaciji).

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le (ne)obstoj pravice oziroma pravnega razmerja, ter (ne)pristnost listine, ne pa ugotovitve spornih dejstev (181. čl. ZPP). Tožnik z zahtevkom, ki se glasi na ugotovitev, da je stanovanje v sedmem nadstropju v stavbi na X. 123 v L. pridobil na podlagi odplačne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zahteva prav ugotovitev spornega dejstva. Tak zahtevek je torej nedo pusten. Tožn ik je sicer takšno tožbo vložil na podlagi napačno oblikovanega napotitvenega sklepa sodišča v zapuščinskem postopku (priloga A2), s čimer izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, vendar mora biti ta (kljub napačni napotitvi) oblikovana pravilno. Glede na navedeno bi ga moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP) pozvati, naj tožbo ustrezno popravi (če pozivu ne bi sledil, bi moralo tožbo zavreči), in šele nato presojati, ali je tožba sklepčna. Zamudno sodbo je torej izdalo v nasprotju z določbami pravdnega postopka (7. točka 2. odst. 339. čl. ZPP), kar predstavlja procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je glede na naravo kršitve izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (1. odst. 354. čl. ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče pozvati tožnika, naj tožbeni zahtevek ustrezno popravi, tako da se bo pravilno glasil na ugotovitev, da se v tožnikov dedni delež ne vračuna stanovanje, ki je bilo predmet darilne pogodbe z dne 3.7.1997. Pritožbeno sodišče dodaja še, da zgolj na podlagi dejstva, da si je zapustnica M. G. v darilni pogodbi izgovorila dosmrtno preživljanje, in da gre za tvegan posel, pogodba še ni odplačna, ne da bi upoštevali njeno izpolnjevanje. Da bo tožba sklepčna, bo moral tožnik po pozivu sodišča dopolniti svoje trditve tudi v tej smeri.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.