Jedro

Sodišče je od vsega začetka odločalo o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To jasno izhaja iz tožbe, prav tako pa tudi zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, „da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov“ nezakonita. Tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, enako tudi sodišče druge stopnje, ki v 15. točki obrazložitvi ni navedlo, da naj bi šlo za nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res ZDR ne opredeljuje izredne odpovedi kot izredne odpovedi iz krivdnega razloga (čeprav gre za odpoved zaradi izrecno navedenih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), temveč izrecno določa krivdni razlog le pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 88. člena ZDR). Kljub temu pa omenjanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zvezi z krivdnim razlogom oziroma izostanek navedbe sodišča druge stopnje v 15. točki obrazložitve, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ob dejstvu, da je sicer iz ostale obrazložitve popolnoma jasno, za katero vrsto odpovedi gre in kako sta jo sodišči presojali, ne predstavlja očitanih kršitev.

V zvezi s presojo po 118. členu ZDR v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja oziroma presojo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi med strankama revizija napada dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 2. 2. 2011 (I. točka izreka), naložilo toženi stranki, da tožnico pozove na delo, jo brez prekinitve prijavi v matično evidenco, in za čas nezakonitega prenehanja obračuna in izplača prikrajšanje iz naslova plač v pripadajočih neto zneskih po prehodnem odvodu davkov in prispevkov, kot če bi delala, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji prizna, obračuna in izplača vse ostale pravice iz dela (II. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek, da se toženi stranki naloži, da v roku 8 dni sklene novo pogodbo o zaposlitvi (III. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo tudi, da tožnici povrne stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Odločitev sodišča, ki je izvedlo obširen dokazni postopek in zaslišalo številne priče, temelji na ugotovitvi, da tožena stranka ni dokazala očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - da je tožnica med odsotnostjo z dela zaradi bolezni dne 31.12. 2010 zapustila kraj bivanja in se tega dne udeležila silvestrske zabave na turistični kmetiji J. Sodišče ni sledilo predlogu tožene stranke za razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), saj tožena stranka ni dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ne bi bilo več mogoče. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu II. točke izreka glede odločitve o „priznanju vseh pravic iz dela in po delu“ razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da tožnica krije sama stroške odgovora na pritožbo (III. točka izreka).

4. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in kršitev, ki jih je v pritožbi uveljavljala tožena stranka (razen v zvezi z odločitvijo o nedoločenem zahtevku, da je tožena stranka dolžna tožnici priznati vse pravice iz dela in po delu). Strinjalo se je z dokazno presojo sodišča prve stopnje, da tožnici ni bila dokazana udeležba na silvestrovanju na kmečkem turizmu J. in s tem, da niso podane okoliščine za odločitev o razvezi pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR.

5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje naj bi prezrlo, da je predmet obravnave izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne redna odpoved iz krivdnih razlogov. To predstavlja nasprotje med izrekom in razlogi, ki se nanašajo na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav se zahtevek glasi na ugotovitev nezakonitosti odpovedi iz krivdnega razloga. Sodišče prve stopnje je s sodbo prekoračilo tožbeni zahtevek oziroma ga je samo spreminjalo. Tožba se tudi v drugi točki zahtevka ne glasi na prijavo v matično evidenco. Ker pritožbeno sodišče le povzema razloge sodbe sodišča prve stopnje, temu sledi tudi tožena stranka in v reviziji povzema pritožbene razloge glede absolutnih bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede odločilnih dejstev obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med samimi zapisniki oziroma izpovedmi prič. Nepravilen je zaključek, da bi priče J. D., Z. K., B. P. in M. S. potrdilo izpoved tožnice. Sodišče se ni oprlo do kontradiktornosti posameznih izpovedb. Vse priče (razen M. S., ki naj bi tožnico bežno poznal) so izpovedale, da tožnice ne poznajo in v tem smislu tudi izpovedale glede njene prisotnosti na silvestrovanju. J. D. ni potrdila izpovedi tožnice, da ta ni bila na silvestrovanju, temveč je le izpovedala, da se ne spominja, ali je bila na silvestrovanju, dodala pa je tudi, da tožnice ne pozna. V zvezi s poznanstvom s tožnico se sodišče ni opredelilo do navedb toženke o poznanstvu J. D. in izpovedi prič Z. K., J. K. in M. P., ki naj bi izpovedale, da jim je tožnica zatrdila, da pri J. D. silvestruje že več let in da se tikata oziroma očitno poznata. Izpoved J. D. torej ni potrdila in ne ovrgla izpovedi tožnice, enako velja pa tudi za Z. K., B. P. in M. S. Napačna je bila tudi ocena izpovedi detektiva S. P., saj je izpovedal, da je prisotnost tožnice potrdila J. Š., ostali pa so izjavili, da se tožnice ne spominjajo. Nobene dokazne ocene oziroma razlogov sodba nima v izpovedi J. Š. in D. Č. J. Š. je tožnico prepoznala kot osebo, ki je sedela za njo v manjšem prostoru in jo prepoznala tudi pred obravnavo. D. Č. (sindikalna zaupnica) je izpovedala, da ji je tožnice na njeno vprašanje odgovorila, da 31. 12. 2010 ni bila v bolniškem staležu, s čemer je priznala prisotnost na zabavi. Sodba tudi nima razloga glede predloga tožene stranke o sodni razvezi. Zaključek iz ocenjevalnega lista nima nobene dokazne vrednosti. Sodišče je prezrlo izpoved ravnateljice o ocenjevanju delavk, sicer pa so sodelavke izpovedale, da se je delovna klima po odhodu tožnice bistveno izboljšala, itd. Ne gre spregledati dejstva, da je tožnica ravnateljici nedopustno grozila, večkrat prijavila delovni inšpekciji, ministrstvu za šolstvo in celo županu z namenom nagajanja delodajalcu. Sodišče bi lahko o predlogu tožene stranke presojalo šele po proučitvi vseh dokazov; svoje odločitve ne bi smelo opreti le na pavšalno ugotovitev v normalnem delovnem sodelovanju s tožnico. Navzočnost tožnice na silvestrovanju bo lahko potrdila tudi priča V. Š., za katerega je tožena stranka zvedela šele sedaj, ko se je zglasil pri njej in povedal, da je na silvestrovanju videl tožnico.

6. V odgovoru na revizijo tožnica predlaga zavrnitev revizije.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

9. Tožena stranka se uvodoma sklicuje na bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer najprej omenja napačno ugotovitev sodišča druge stopnje o tem, o čem naj bi odločilo sodišče prve stopnje in v zvezi s tem uveljavlja tudi nasprotja med izrekom in razlogi, saj se razlogi nanašajo na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zahtevek pa na ugotovitev nezakonitosti odpovedi iz krivdnega razloga, itd. Revizijski ugovor ni utemeljen, saj je več kot očitno, da je sodišče od vsega začetka odločalo o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To jasno izhaja tudi iz tožbe, prav tako pa tudi zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, „da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov“ nezakonita. Tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, enako tudi sodišče druge stopnje, ki v 15. točki obrazložitvi ni navedlo, da naj bi šlo za nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res ZDR ne opredeljuje izredne odpovedi kot izredne odpovedi iz krivdnega razloga (čeprav gre za odpoved zaradi izrecno navedenih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), temveč izrecno določa krivdni razlog le pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 88. člena ZDR). Kljub temu pa omenjanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zvezi z krivdnim razlogom oziroma izostanek navedbe sodišča druge stopnje v 15. točki izreka, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ob dejstvu, da je sicer iz ostale obrazložitve popolnoma jasno, za katero vrsto odpovedi gre in kako sta jo sodišči presojali, ne predstavlja očitanih kršitev. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na prekoračitev zahtevka z opredelitvijo, da mora tožena stranka tožnici pozvati nazaj na delo in jo „prijaviti v matično evidenco ZPIZ“, saj tožnica tudi sama zahtevala, da jo je tožena stranka „dolžna brez prekinitve prijaviti v zavarovanje,“ kar pomeni, da med opredelitvijo v zahtevku in izreku sodbe ni pravno relevantnih razlik.

10. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na pritožbene razloge, česar pa v reviziji kot izrednem pravnem sredstvu ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 371. člena ZPP).

11. Nadaljnje revizijske navedbe v smeri analiziranja izpoved posameznih prič - s katerimi tožena stranka dokazuje, da sta sodišči druge in prve stopnje posameznim izpovedim oziroma delom izpovedi poklonili premajhno težo - ne pomenijo revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka, temveč nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dovoljen revizijski razlog, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tudi nekatere izpeljave tožene stranke v zvezi z izpovedjo prič niso sprejemljive, saj npr. na izpoved priče D. Č. o tem, da naj bi tožnica odgovorila, da spornega dne ni bila v bolniškem staležu, še ne pomeni, da je bila na silvestrovanju; ko se tožena stranka sklicuje na izpovedi prič Z. K., J. K. in M. P., ki naj bi izpovedale, da tožnica pozna D., obenem zamolči izpovedi drugih prič in tožnice; enako velja tudi glede izpovedi J. Š. Sodišče sicer tudi ni dolžno povzemati prav vseh izpovedi prič, temveč je pomembno, da jih dokazno oceni, v skladu z metodološkim napotkom, ki ga je daje 8. člen ZPP. Tožena stranka bistvene kršitve v zvezi s tem izrecno ne uveljavlja.

12. Tudi v zvezi s presojo po 118. členu ZDR v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja oziroma presojo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi med strankama revizija napada dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama. Pri tem nasprotuje dokazni vrednosti ocenjevalnega lista, se sklicuje na nekatere izpovedi prič, ter navaja, da naj bi tožnica toženo stranko tudi večkrat prijavila, čeprav v postopku pred sodiščem prve stopnje konkretnih dejstev v zvezi s tem sploh ni navajala in jih zato tudi ni mogoče upoštevati. Tudi v zvezi s presojo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja gre za dejansko presojo in s tem v zvezi vrednotenjem posameznih dokazov, med katerimi ocenjevalni list za tožnico z dne 10. 3. 2010 ni edini dokaz, saj se sodišče sklicuje tudi na izpovedi prič.

13. Tako kot ni mogoče upoštevati šele v pritožbenem postopku oziroma reviziji navedenih trditev v zvezi z razvezo pogodbe o zaposlitvi, tudi ni mogoče upoštevati revizijskih trditev o tem, da bi navzočnost tožnice na silvestrovanju lahko potrdila tudi nova priča. Seznanitev z nekim od novih dokazov lahko predstavlja razlog za obnovo postopka, ne pa za revizijo.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

15. Ker odgovor na revizijo ni v ničemer pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča, je le to sklenilo tudi, da tožnica krije sama stroške tega odgovora (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).