Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja učinkovanja odločbe revizijskega organa na pravice in obveznosti oseb, ki v postopku revizije niso sodelovale in jim odločba ni bila vročena.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali lahko sodišče pri odločanju o denarnem zahtevku delavke proti družbi na podlagi njune pogodbe o trajni vlogi pri ugotavljanju višine obveznosti upošteva odločbo, ki jo je Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje izdala v postopku revizije pri družbi, čeprav pogodba ni bila razveljavljena in čeprav delavki ta odločba ni bila vročena, je pa imela delavka po 139. členu ZUP možnost zahtevati, da se v revizijskem postopku pripusti kot stranka?“

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo njen zahtevek za plačilo zneska 38.408,83 EUR na podlagi pogodbe o trajni vlogi sredstev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kot delavka H. d.d. s to družbo dne 28. 12. 1990 sklenila pogodbo o trajni vlogi sredstev. Ugotovilo je tudi, da je tožnica s pogodbo z dne 30. 7. 1992 prenesla na družbo D. trajno vlogo v višini 528.481 SIT. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju agencija) pri družbi H. naredila postopek revizije in je v odločbi, ki je bila izdana v tem postopku, ugotovila, da je družba H. oškodovala družbeno premoženje in ji je zato naložila storniranje trajnih vlog delavcev v H. in odločila, naj se za vplačila delavcev vzpostavijo obveznosti H., za izplačane dividende pa terjatve, določila pa je tudi način izračuna obveznosti do delavcev. Sodišče je upoštevajoč odločbo agencije ugotovilo, da je vrednost tožničine obveznosti na dan 1. 7. 1992 do H. znašala 507.367,28 SIT in da je tožnica na družbo D. prenesla več denarja, kot ga je sploh imela pravico zahtevati od H. Zato je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Tožnica v predlogu navaja, da bi bil kapitalski delež tožnice v družbi H. lahko drugačen od tistega, ki ga družba vodi v poslovnih knjigah le v treh primerih: - če bi bilo oškodovanje družbene lastnine ugotovljeno v revizijskem postopku, v katerem bi sodelovala tudi tožnica in bi bila v tem postopku izpodbita pogodba o trajni vlogi in tudi pravnomočno ugotovljena višina obveznosti družbe H. do tožnice; - če bi bila revizijska odločba spremenjena v pravdnem postopku; - če bi pravobranilec v posebnem postopku izpodbil pogodbe o trajni vlogi sredstev.

3. Tožnica meni, da je v tej zadevi pomembno pravno vprašanje, ali se res učinki odločbe agencije raztezajo na tožnico, ne da bi bila pogodba o trajni vlogi izpodbita. Poudarja, da je stališče drugostopenjskega sodišča v nasprotju z odločbo US RS, št. U-I-133/93. Meni, da na to vprašanje sodna praksa še ni odgovorila, saj zadeva VS RS VIII Ips 17/2005 ni primerljiva, ker je šlo v tem primeru za vodilnega delavca, ki je bil seznanjen s postopkom revidiranja. Meni, da je drugostopenjsko sodišče napačno odločilo, da je ona tista, ki bi morala dokazati, da je imela njena trajna vloga podlago v zakonu in da torej ni prišlo do oškodovanja družbenega premoženja. Poudarja, da je bila dolžna dokazati le knjigovodsko vrednost svoje vloge in dejstvo, da ta v postopku revidiranja ni bila spremenjena z odločbo, ki bi učinkovala zoper njo. Tako meni, da izpodbijana sodba nima zadostnih razlogov in je z njo poseženo v 14., 22., 23., in 33. člen URS.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.c člena ZPP podani, zato je predlogu ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).