Jedro

Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.

Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omenjen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane določbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da so nepremičnine, navedene v prvi točki izreka, na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) postale last Republike Slovenije, toženki pa je naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo tožnica pri teh nepremičninah vpisala kot lastnica. Kot je pojasnilo, je toženka nastala iz dotedanje temeljne organizacije kooperantov (v nadaljevanju TOK) oziroma delovne organizacije (v nadaljevanju DO) s preostalo TOK, ki v času uveljavitve ZZad (28. 3. 1992) ni bila več v sestavi pravne osebe E. d. d. Dodalo je, da iz izpiska sodnega registra izhaja jasna pravna kontinuiteta zadružnega načina organiziranja in delovanja pravnih prednikov toženke vse od leta 1955 dalje, toženka pa se je kot kmetijska zadruga organizirala po uveljavitvi in v skladu z zahtevo ZZad. Ugotovilo je še, da so vse obravnavane nepremičnine kmetijska zemljišča oziroma gozdovi. Glede parcel iz prve točke izreka je zaključilo, da so na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad prešle v tožničino last, saj jih je pravna prednica toženke pridobila neodplačno. Tožbeni zahtevek glede ostalih parcel je zavrnilo, ker je ugotovilo, da so bile pridobljene odplačno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodilo. Pritožbo toženke je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da je bila pravna prednica toženke ob uveljavitvi ZZad TOK in kot taka ena izmed organizacijskih enot iz določbe prvega odstavka 74. člena ZZad. Že Zakon o podjetjih je določal, da se morajo organizacije združenega dela v enem letu organizirati v skladu s tem zakonom, ki je uvedel novo tipologijo pravnih oseb, saj gospodarski sistem po sprejemu nove ustave ne pozna več temeljnih organizacij. Ta zahteva ni veljala za zadružne organizacije in organizacije kooperantov, ki so do sprejema ustreznih zakonov nadaljevale z delom v obstoječi statusni organiziranosti. Uporabo 74. člena ZZad je pritožbeno sodišče oprlo tudi na določbo 72. člena istega zakona, ki je temeljne organizacije v sestavi zadruge ali delovne organizacije kooperantov preoblikoval v organizacijske enote zadruge ali delovne organizacije kooperantov. Zavrnilo je še toženkine pritožbene očitke glede statusa zemljišč in pritrdilo tožničinemu stališču, da so bile tudi nepremičnine, ki jih zadeva zavrnilni del prvostopenjske sodbe, pridobljene neodplačno in je tako tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je tukajšnje sodišče ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali se določba drugega odstavka 74. člena ZZad uporablja za TOK (subjekte, ki v času uveljavitve ZZad niso organizirani v obliki, kot jo določa prvi odstavek istega člena).(1)

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) in v tem okviru uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Priglaša tudi stroške. Zavzema se za jezikovno razlago določbe prvega in drugega odstavka 74. člena ZZad, ki ne omenjata TOK in ne dopuščata analogij. Napačna se ji zdi obrazložitev pritožbenega sodišča, ki se sklicuje na določbo 72. člena ZZad, saj ta ureja položaj, ki ga pri prednici toženke nikoli ni bilo. Nasprotuje tudi razlagi pritožbenega sodišča, da je imela TOK status zadruge v okviru DO. TOK se kot neinstitucionalni način združevanja povsem razlikuje od zadruge, ki pomeni institucionalno združevanje. Za drugačen zaključek ne zadošča niti okoliščina, da je toženka pravna naslednica TOK, ki se je v zadrugo preoblikovala na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZZad.

5. Tožnica na vročeno revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), upoštevajoč dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj (tretji odstavek 370. člena ZPP). V prehodnih določbah ZZad je urejeno lastninjenje sredstev oziroma premoženja zadrug in delovnih organizacij kooperantov, temeljnih organizacij v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven, sestavljenih zadrug in zadružnih zvez, ki so obstajale ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992). To premoženje je načeloma pripadlo zadrugam (prvi odstavek 74. člena ZZad), ki so na tem premoženju pridobile lastninsko oziroma druge premoženjske pravice. Izjema velja za kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih omenjene zadružne organizacije (torej zadruge in delovne organizacije kooperantov, temeljne organizacije v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven, sestavljene zadruge in zadružne zveze) pridobile neodplačno do uveljavitve ZZad. Ta zemljišča niso postala last zadrug, temveč Republike Slovenije (drugi odstavek 74. člena ZZad).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člena ZZad, ni omenjen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane določbe. Ker je odločilna organiziranost ob uveljavitvi ZZad, se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na toženkino zadružno organiziranje in delovanje pred in po uveljavitvi ZZad. Uporabe 74. člena ZZad v konkretnem primeru tudi ni mogoče utemeljiti preko določbe 72. člena istega zakona, saj sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da pravna prednica toženke ni bila v sestavi zadruge ali delovne organizacije kooperantov. Pravilno je torej revizijsko stališče, da določba drugega odstavka 74. člena ZZad ne ureja lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov pravne prednice toženke.

9. Toženkina pravilna razlaga spornih določb ZZad pa v konkretnem primeru ne zadošča za njen revizijski uspeh. Lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini namreč ni urejeno le z ZZad, temveč tudi z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) in Zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ). Pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je zakonodajalec zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je takšno ureditev ocenilo kot ustavno dopustno in ob tem opozorilo na posebnosti in omejitve družbenolastninskih upravičenj na teh zemljiščih, ki so izhajale iz dejstva, da je zemlja nacionalno bogastvo in omejen naravni vir, pa tudi, da to sredstvo ni bilo ustvarjeno kot rezultat „združenega dela“, temveč je bilo v celoti pridobljeno z zakonskimi ukrepi ob revolucionarni spremembi družbenega sistema po drugi svetovni vojni.(2)

10. ZSKZ je v 14. členu uredil pravni status tistih kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki ni bil urejen že z ZZad in ZLPP, ter kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih TOK dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način. Omenjene nepremičnine so z dnem uveljavitve ZSKZ načeloma postale last Republike Slovenije; last občine so postala le tista kmetijska zemljišča in gozdovi, ki ležijo na območju občine in so bili 6. aprila 1941 v lasti občine, in tista nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo na območju občine in so bila na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine (prvi, tretji in četrti odstavek 14. člena ZSKZ).

11. Ugotovitve nižjih sodišč, da so sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, kmetijska zemljišča in gozdovi, ki jih je je TOK (pravna prednica toženke) pridobila neodplačno, utemeljujejo tožničin tožbeni zahtevek na podlagi 14. člena ZSKZ.(3) Toženka je sicer ugovarjala tudi zoper uporabo pravkar navedene pravne podlage, ker je še pred uveljavitvijo ZSKZ prilagodila svojo organiziranost določbam ZZad (iz dotedanje TOK se je preoblikovala v zadrugo), zaradi česar naj bi pri njej ne obstajala več družbena, temveč le zadružna lastnina. Takšno sklepanje je zmotno. Toženka s preoblikovanjem v zadrugo ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala. Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine.(4) Če bi se obravnavano premoženje pravne prednice toženke lastninilo po ZZad, bi zaradi svoje narave in načina pridobitve že takrat postalo last države. Ker ni bilo tako (glej zgoraj; tč. 8), so zadevne nepremičnine tudi po uveljavitvi ZZad oziroma preoblikovanju toženke v zadrugo ostale v družbeni lastnini. Ta položaj je trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.(5)

12. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

13. Revizijski neuspeh deli tudi zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 83/2011 z dne 16. 6. 2011. Op. št. (2): Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-77/93 z dne 6. 7. 1995 in U-I-78/93 z dne 18. 10. 1995. Op. št. (3): Nepravilen je zato v tožbeni zahtevek (in posledično izrek izpodbijane odločitve) vneseni pristavek „na podlagi 74. člena ZZad“. Ker pa gre za navedbo pravne podlage, ki ni nujna sestavina tožbe(nega zahtevka), omenjena nepravilnost ne vpliva na materialnopravno utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi. Morebitne procesne problematike v zvezi z obravnavanim delom izreka revidentka ne izpostavlja, revizija pa v takšnem obsegu tudi ni bila dopuščena. Glede na originarno pridobitev lastninske pravice je nepotreben še del tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zaradi omejenega revizijskega preizkusa, začrtanega v sklepu o dopustitvi revizije, sodišče tudi v ta del izpodbijane sodbe ni moglo poseči. Op. št. (4): Damjan, Zapleti pri lastninjenju nekdanjih nepremičnin v družbeni lastnini in urejanju sedanjega (neurejenega) stanja, Pravosodni bilten 1/2011, str. 123 in 124. Op. št. (5): Toženka tudi ni zatrjevala okoliščin, ki bi omogočale sklepanje, da so sporne nepremičnine postale last občine (glej zgoraj, tč. 10).