Jedro

Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o tem, da se zahtevek predlagateljice za povrnitev izgubljenega dobička ne bo obravnaval v nepravdnem, pač pa v pravdnem postopku, ni takšen. Ta sklep namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari in stranki tudi ne odreka sodnega varstva. Do odločanja o glavni stvari bo očitno prišlo šele v pravdnem postopku.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani I. in II. točki izreka sklenilo, da se nepravdni postopek zaradi določitve odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine s parc. št. 303/4 k. o. ... na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana, št. 352-13/2015-17 z dne 10. 3. 2016, v delu, ki se nanaša na določitev odškodnine zaradi s strani predlagateljice zatrjevane škode, nastale iz naslova izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti nadaljnje oddaje zemljišča s parc. št. 303/4 k. o. ... za velike reklamne panoje z namenom oglaševanja, ustavi. Nadalje je sklenilo, da se bo postopek v tem delu po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije. Nasprotuje sklepu nižjih sodišč, da mora zahtevek za povračilo izgubljenega dobička, ki je posledica razlastitve nepremičnine, uveljavljati v pravdnem postopku.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V obravnavanem primeru je bil sprožen postopek za določitev odškodnine po 97. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Po 103. členu ZNP je revizija v tem nepravdnem postopku dovoljena. Od novele E1 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) direktne revizije niso več dovoljene, ampak mora biti vsaka revizija predhodno dopuščena. V predhodnih določbah (prvi odstavek 124. člena ZPP-E) je bilo zato tudi določeno, da če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena ZPP in po postopku po tem zakonu. To pomeni, da pridejo v poštev praktično vse določbe ZPP o reviziji.

6. Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o tem, da se zahtevek predlagateljice za povrnitev izgubljenega dobička ne bo obravnaval v nepravdnem, pač pa v pravdnem postopku, ni takšen. Ta sklep namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari in stranki tudi ne odreka sodnega varstva. Do odločanja o glavni stvari bo očitno prišlo šele v pravdnem postopku.

7. Podlage za dovoljenost revizije v obravnavanem primeru torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zato je Vrhovno sodišče nedovoljen predlog zavrglo (377. člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS št. 10/2017.