Jedro

Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.

Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek določitve odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine parc. št. 303/4, k. o. ... v delu, ki se nanaša na škodo, nastalo iz naslova izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti nadaljnje oddaje te nepremičnine za velike reklamne panoje z namenom oglaševanja ter odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa postopek v tem delu nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. Ugotovilo je, da ni stvarno pristojno za odločanje o navedenem delu predloga za plačilo odškodnine, zato bo po pravnomočnosti sklepa odstopljen stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Na znanje je vzelo umik predloga za določitev odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti nadaljnje oddaje nepremičnine parc. št. 303/6, k. o. ..., na kateri je ustanovljena služnost v javno korist, za velike reklamne panoje z namenom oglaševanja, in nepravdni postopek v tem delu ustavilo.

2. Proti sklepu se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno povzelo njen predlog glede odškodnine zaradi izgubljenega dobička. Z vlogo z dne 15. 9. 2020 je spremenila dotedanjo pravno podlago in deloma tudi trditveno podlago predloga. Pojasnila je, da je najemna pogodba za obstoječe oglasne panoje še vedno veljavna in še vedno daje upravičenje do najemnine, vendar zaradi izgubljenega lastništva do teh prihodkov ni več upravičena. Tako ne gre več za nezmožnost oglaševanja, ampak za izgubo terjatve do najemnine iz obstoječe najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da se postopek prekinja zaradi škode, nastale iz naslova izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti nadaljnje oddaje zemljišča za velike reklamne panoje. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) ne oža kroga odškodninskih zahtevkov v posledici razlastitve, o katerih se odloča v nepravdnem postopku. Določbe 206. člena ZUreP-2 ni mogoče razlagati v smeri, da so v njem taksativno naštete oblike pravno priznanih nadomestil za škodo, o katerih je dopustno odločati v nepravdnem postopku. Predlagateljica meni, da jo gre po določbi 3. alineje tretjega odstavka 206. člena ZUreP-2 šteti za poslovni subjekt. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj fizične osebe, ki oddaja nepremičnino v najem, ne šteje za poslovni subjekt. ZUreP-2 ne določa, da so poslovni subjekti le pravne osebe in s. p.-ji; fizične osebe, ki dosegajo dohodek iz oddajanja nepremičnine, pa ne. Izpodbijana odločitev vodi v neustavno razlikovanje razlastitvenih zavezancev glede na njihovo pravno subjektiviteto. Tako fizična oseba odškodnine za izgubljeni dobiček ne more uveljavljati v „bolj ugodnem“ nepravdnem postopku, ampak v pravdnem. S finančnega vidika je nepravdni postopek bistveno bolj dostopen, v njem pa veljajo tudi bolj ugodna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS se o odškodnini zaradi izgube dohodka oz. izgubljenega dobička odloča v nepravdnem postopku. Škoda zaradi izgube dohodka iz naslova najemnin po še vedno veljavni najemni pogodbi ni posledica projekta, zaradi katerega se zahteva razlastitev, temveč je posledica same razlastitve. Napačna je tudi IV. točka izpodbijanega sklepa, v kateri je podan opis predloga „zaradi nezmožnosti oddaje nepremičnine parc. št. 303/6“, ki ga predlagateljica ni postavila. Zahtevala je odškodnino zaradi izgube dohodka glede na prisilno obremenitev s služnostjo parc. št. 303/6, k. o. ..., nato pa je v vlogah navajala pojavne oblike te vrste odškodnine oz. škode. Izpodbijani sklep tako vzbuja dvom, ali je s tem odločeno tudi o ostalih pojavnih oblikah škode.

3. Nasprotna udeleženka je na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je vložila predlog za določitev odškodnine zaradi razlastitve nepremičnin parc. št. 303/4 in 303/5, obe k. o. ..., in ustanovljene trajne služnostne pravice v javno korist v breme nepremičnine parc. št. 303/6, k. o. ...1. Med drugim je zahtevala določitev odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti nadaljnje oddaje nepremičnega premoženja za velike reklamne panoje. Sprva je zatrjevala, da ji razlastitev parcele št. 303/4 onemogoča trženje oz. oddajanje zemljišča za postavitev reklamnih panojev; z vlogo z dne 15. 9. 2020 pa je svoje trditve modificirala tako, da je zatrjevala, da ima za navedeno parcelo sklenjeno veljavno najemno pogodbo, a zaradi izgube lastništva do najemnine ni več upravičena. Po presoji pritožbenega sodišča gre še vedno za odškodnino iz naslova izgubljenega dobička. Predlagateljica je nekoliko modificirala pravno in trditveno podlago svojega predloga, vendar se narava predloga oz. zahtevane odškodnine ni spremenila. Naj gre za nezmožnost nadaljnjega oddajanja nepremičnine ali izgubo najemnine po veljavni najemni pogodbi, terjatev predlagateljice predstavlja izgubo dobička, ki ga je do tedaj prejemala. Nasprotne pritožbene trditve so zato neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v določilih Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 206. členu ZUreP-2 ni podlage za določitev odškodnine iz naslova izgubljenega dobička v nepravdnem postopku. Predlagateljica ne more uspeti niti s sklicevanjem na 3. točko tretjega odstavka 206. člena ZUreP-2, ki v sklop odškodnine zaradi razlastitve uvršča nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Navedena določba bi bila v konkretnem primeru uporabljiva, če bi predlagateljica kumulativno izpolnjevala dva pogoja – morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost. Pojma poslovni subjekt ZUreP-2 ne definira, saj je to urejeno na matičnem področju, t. j. v Zakonu o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1). 6. alineja 2. člena ZPRS-1 tako določa, da so poslovni subjekti pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, ali s predpisom ali aktom o ustanovitvi določene dejavnosti. Kot že pojasnjeno, opravljanje poslovne dejavnosti (poslovanje) predvideva tudi 3. točka tretjega odstavka 206. člena ZUreP-2. Predlagateljica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da oddajanje parcele št. 303/4 v najem za postavitev reklamnih panojev opravlja kot svojo (registrirano) poslovno dejavnost, zato je ne gre šteti za poslovni subjekt. 7. Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica. Odločba II Ips 46/2010 tako govori o opravljanju obrtne dejavnosti (na podlagi obrtnega dovoljenja), odločba II Ips 287/2012 pa o gospodarski dejavnosti. Predlagateljica ni poslovni subjekt in oddajanja razlaščene nepremičnine v najem ne opravlja kot prijavljene poslovne dejavnosti, zato izgubljeni dobiček ne more biti predmet tega nepravdnega postopka.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe zoper IV. točko izpodbijanega sklepa, saj odločitev sodišča prve stopnje ne pušča nobenega dvoma o tem, ali je odločeno o vseh pojavnih oblikah škode zaradi izgube dohodka v zvezi s parcelo št. 303/6. Predlagateljica je zahtevala odškodnino zaradi izgube dohodka v povezavi s prisilno obremenitvijo te parcele s služnostjo, nato pa je svoj predlog umaknila. Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka (prim. tretji odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP). Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.2 Predlagateljica je v celoti umaknila predlog za določitev odškodnine zaradi izgube dohodka, ker ji je bila parcela št. 303/6 prisilno obremenjena s služnostjo, zato ni dvoma, da je postopek v tem delu ustavljen v celoti.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Nepremičnine bodo v nadaljevanju označene zgolj s parcelno številko, saj se vse nahajajo v isti katastrski občini. 2 Glej Galič A., v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 217.