Jedro

Sodišče druge stopnje je na pritožbene očitke odgovorilo zgolj s prepisom določb ZPP, komentarja ZPP in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, obrazložitev, zakaj so bili konkretni dokazni predlogi zavrnjeni, pa je „prazna“. Povzemanje stališča prvostopenjskega sodišča s citiranjem odsekov iz obrazložitve sodbe ne predstavlja vsebinskega odgovora na pritožbene očitke. Takšen način pritrjevanja sodišču prve stopnje ne pomeni soočenja s pritožbenimi navedbami in predstavlja kršitev pravice pritožnika do izjave, saj popolnoma spregleda pritožnikovo grajo (pod predpostavko, da se pritožnik argumentirano sooči s stališči, zavzetimi v sodbi sodišča prve stopnje).

Izrek

Reviziji se delno ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v delu, ki se nanaša na plačilo 3,170.393,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2005 dalje do plačila, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija v delu, ki se nanaša na plačilo 689.071,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3,859.464,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje delno spremeni tako, da tožbenemu zahtevku za plačilo 3,024.879,69 EUR ugodi, v preostalem delu pa sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravo relevantna dejstva: - Pravdni stranki sta 23. 10. 2002 sklenili prodajno pogodbo, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala nepremičnine (posamezne lokale v poslovni stavbi). Tožeča stranka naj bi po izvršeni prodaji še vedno ostala lastnica večine lokalov v objektu.

- Na nepremičninah, na katerih se je nahajala poslovna stavba, je bila vpisana zastavna pravica v korist N., d. d. - Pravdni stranki sta se v 8. členu pogodbe dogovorili, da bo tožena stranka kupnino poravnala v štirih delih: 1.) z odkupom terjatev od upnikov tožeče stranke in medsebojnim pobotom terjatev s tožečo stranko, 2.) z nakazilom 23,638.722,14 SIT na račun tožeče stranke po predložitvi potrdila tožeče stranke o izbrisu plomb št. 6674/2001 in 3426/2001, ki sta vpisani pri vl. št. 1633 in 1636, k. o. ..., 3.) z nakazilom 708.000,00 SIT na račun tožeče stranke po plačilu obveznosti družbe, katere porok je v poslovnih odnosih s toženo stranko, in 4.) z nakazilom 177,893.296,84 SIT po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice na toženo stranko kot kupca, ob pogoju, da v zemljiški knjigi ne bo drugih zaznamb od tistih, ki so navedene v pogodbi.

- Tožena stranka se je zavezala, da bo pridobila izbrisno pobotnico za vse terjatve, ki jih je odkupila od upnikov tožeče stranke in na podlagi katerih so vpisane plombe pri nepremičninah, ki niso predmet te prodajne pogodbe.

- Tožena stranka je svojo obveznost medsebojnega pobota terjatev na podlagi pogodbe o odkupu terjatev z N., d. d., (zastavnim upnikom tožeče stranke) izpolnila. Za terjatev je družbi N., d. d., plačala kupnino. Izbrisne pobotnice ni pridobila.

7. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom zahtevala plačilo kupnine v višini 1,918.515,69 EUR (za del, ki bi ga morala tožena stranka poravnati z medsebojnim pobotom terjatev na podlagi pogodbe o odstopu terjatev z N., d. d.), kapitalizirane zakonske zamudne obresti v višini 689.071,40 EUR in odškodnino v višini 1,251.877,82 EUR. Trdila je, da je tožena stranka z ustanovitvijo nadhipoteke na nepremičninah preprečila možnost realizacije dogovorjenega načina izpolnitve, v delu, ki se nanaša na izdajo izbrisne pobotnice s strani N., d. d. Kapitalizirane zakonske zamudne obresti je obračunala zaradi nepravočasno priskrbljene izbrisne pobotnice. Škoda, katere povrnitev zahteva, pa naj bi ji nastala, ker svojih nepremičnin zaradi vpisa hipoteke s prepovedjo odtujitve in obremenitve ni mogla prodati vse do 29. 3. 2005. 8. Sodišče prve stopnje je vse tri zahtevke zavrnilo. Glede dela zahtevka, ki se nanaša na plačilo kupnine, je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala, da kupnina ni bila plačana. Glede kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti je pojasnilo, da je tožba v tem delu neodpravljivo nesklepčna, ker bi tožeča stranka lahko zahtevala izstavitev izbrisne pobotnice in ne plačila zamudnih obresti zaradi nepravočasne izstavitve. Odškodninski zahtevek je zavrnilo zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede nastanka zatrjevane škode.

9. Sodišče druge stopnje je prvostopenjskemu sodišču pritrdilo.

Glede delne zavrnitve revizije.

10. V delu, ki se nanaša na plačilo kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti (v višini 689.071,40 EUR), revizija ni utemeljena. Presoja, da gre za neodpravljivo nesklepčnost, je pravilna. Tožeča stranka zahteva kapitalizirane zamudne obresti, ker ji tožena stranka v določenem roku ni zagotovila izbrisne pobotnice. Izročitev izbrisne pobotnice je nedenarna obveznost. Ker zamudnih obresti ni mogoče zahtevati, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, je zahtevek za plačilo kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude z zagotovitvijo izbrisne pobotnice nesklepčen. Gre za neodpravljivo nesklepčnost, zato sklicevanje tožeče stranke v reviziji na to, da je nesklepčnost naknadno odpravila ter da se do teh njenih navedb pritožbeno sodišče ni opredelilo, ne more biti utemeljeno.

11. V tem delu je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede delne ugoditve reviziji.

12. Utemeljeno pa revidentka sodišču druge stopnje očita, da ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe o nedopustni zavrnitvi dokaznih predlogov s strani prvostopenjskega sodišča. V pritožbi je tožeča stranka določno pojasnila, katerih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, pa bi jih po njenem mnenju moralo (9. – 13. stran pritožbe).(1) Sodišče druge stopnje je na te pritožbene očitke odgovorilo zgolj s prepisom določb ZPP, komentarja ZPP in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-77/01 z dne 4. 3. 2004, obrazložitev, zakaj so bili konkretni dokazni predlogi zavrnjeni, pa je „prazna“ (glej 9. – 16. točko obrazložitve drugostopenjske sodbe). Povzemanje stališča prvostopenjskega sodišča s citiranjem odsekov iz obrazložitve sodbe namreč ne predstavlja vsebinskega odgovora na pritožbene očitke. Takšen način pritrjevanja sodišču prve stopnje ne pomeni soočenja s pritožbenimi navedbami in predstavlja kršitev pravice pritožnika do izjave, saj popolnoma spregleda pritožnikovo grajo (pod predpostavko, da se pritožnik argumentirano sooči s stališči, zavzetimi v sodbi sodišča prve stopnje). Vsebinsko neobravnavanje pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dolžnost izvedbe dokazov in na spoštovanje določb o prekluziji dokazov, v obravnavanem primeru predstavlja kršitev načela kontradiktornosti ter s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Ker je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo že zaradi opisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, se do drugih pritožbenih očitkov o zagrešitvi bistvenih kršitev postopka, ki se nanašajo na zahtevek za plačilo kupnine in na zahtevek za plačilo odškodnine, ni opredeljevalo.

14. Vrhovno sodišče je glede na navedeno sodbo sodišča druge stopnje delno razveljavilo (za dela zahtevka, ki se nanašata na plačilo kupnine in odškodnine), kot to izhaja iz izreka, ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

15. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče druge stopnje vsebinsko odgovoriti na pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka prvostopenjskemu sodišču očita, da je neutemeljeno zavrnilo njene dokazne predloge.

16. Ob tem pa Vrhovno sodišče opozarja še, da je na vse pritožbene očitke, ki so za odločitev bistvenega pomena, treba odgovoriti v takem obsegu, da stranka lahko spozna, da se je sodišče druge stopnje z njenimi pritožbenimi argumenti seznanilo ter da jih je vsebinsko obravnavalo. Odgovarjanje na pritožbene navedbe zgolj s citiranjem izsekov prvostopenjske sodbe takšnega odgovora načeloma ne predstavlja.

17. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja še, da stališče tožeče stranke v reviziji, da neizstavitev izbrisne pobotnice avtomatično pomeni, da tožena stranka kupnine ni poravnala, ne drži. Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni priskrbela izbrisne pobotnice, izdane s strani N., d. d., še ne pomeni, da svoje obveznosti iz naslova plačila kupnine ni izpolnila. Tožena stranka je bila kupnino za nepremičnine dolžna plačati v več obrokih. Prvi obrok je bila dolžna poravnati na način, da je odkupila terjatve od upnikov tožeče stranke ter nato odkupljene terjatve pobotala s tožničino terjatvijo za plačilo kupnine, ostale obroke pa je bila dolžna izpolniti z nakazilom dela kupnine na račun tožnice. Obveznost izstavitve izbrisne pobotnice pa iz 8. člena prodajne pogodbe, ki ureja plačilo kupnine, ne izhaja. Ta dolžnost tožene stranke je določena s 15. členom pogodbe. Gre za njeno obligacijsko zavezo, ki se ne nanaša na plačilo kupnine, zato bi tožeča stranka morala (če bi želela izdajo izbrisne pobotnice iztožiti) od tožene stranke zahtevati izročitev izbrisne pobotnice, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sodišči prve in druge stopnje sta zato na podlagi dejanske ugotovitve, da je tožena stranka od N., d. d., odkupila terjatve ter v zameno plačala kupnino, pravilno presodili, da je bila obveznost iz naslova kupnine izpolnjena.

18. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Poizvedbe pri zemljiški knjigi ter pri N., d. d., vpogled v zemljiškoknjižni izpisek, postavitev izvedenca za promet z nepremičninami ter dokazni predlogi, ki so bili zavrnjeni zaradi prekluzije.