Jedro

Tožena stranka bi morala s plačilom premije najkasneje v enem letu vzpostaviti obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine ali odškodnine (peti odstavek 937. člena OZ), kar logično pomeni, da je po poteku tega roka (po izteku enoletnega roka od zapadlosti premije za leto 2008) pogodbeno zavarovalno razmerje dokončno prenehalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki I in točki III izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 v celoti razveljavi in se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo zneska 7.041,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.4.2012 dalje in izvršilnih stroškov v znesku 20,88 EUR od 31.5.2012 dalje.

Tožeča stranke mora v 15-tih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 1.047,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Tožeča stranka mora v 15-tih dneh povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 536,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 z dne v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 7.041,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.4.2012 dalje ter izvršilne stroške v znesku 20,88 EUR od 31.5.2012 dalje, vse v osmih dneh. V preostalem delu pa je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 203,68 EUR v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je več kot očitno, da je za zavarovalno obdobje za leto 2009 plačilo premije zapadlo 1.1.2009. To zavarovalno obdobje se je namreč pričelo 1.1.2009. To izhaja tudi iz določb v sami zavarovalni polici. Iz tega izhaja, da je zavarovalna premija za leto 2009 zastarala. Prav tako ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru zavarovalna pogodba sklenjena. Sporne zavarovalne police namreč tožena stranka ni podpisala, pri čemer v konkretnem primeru ne pride v poštev niti teorija o realizaciji pogodbe, saj je tožena stranka v okviru pogodbe, ki je trajala od leta 2005 do 2015, plačala zgolj premije za prva štiri leta. Sodišče prve stopnje je spregledalo tudi določbe Splošnih pogojev, iz katerih izhaja, da je zavarovalna pogodba prenehala že dolgo pred tem, ko je tožena stranka v postopku izvršbe v letu 2011 plačala premije za leto 2007 in 2008. Ker so bile premije plačane po preteku enega leta od zapadlosti, je pogodbeno razmerje prenehalo. Takšno razmerje tudi ne more konvalidirati. V tej zvezi se tožena stranka v pritožbi sklicuje tudi na določilo petega odstavka 937. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je (delno) ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta stranka uveljavljala od tožene stranke plačilo zavarovalne premije za leti 2009 in 2010 po zavarovalni polici št. 1 z dne 9.6.2004 (priloga A16), s katero sta pravdni stranki podaljšali (avtomobilsko) zavarovalno razmerje za čas od 1.1.2005 do 1.1.2015. Čeprav tožena stranka te police ni podpisala, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zavarovalno razmerje veljavno nastalo, saj stroga obličnost (925. člen OZ) ni pogoj za veljavnost zavarovalne pogodbe (1). Prav tako po oceni pritožbenega sodišča pritožba tožene stranke nima prav, da v konkretnem primeru pravdni stranki nista v pretežnem delu izpolnili svojih pogodbenih obveznosti. V spornem obdobju zavarovalni primer ni nastal, zato zavarovalnici ni mogoče očitati, da ni izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti (plačilo zavarovalnine), prav tako je svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tudi tožena stranka (plačilo zavarovalnih premij za leta 2005, 2006, 2007 in 2008, registracija vozil). V konkretnem primeru konkretizacija pravnega standarda „pretežnosti izpolnitve“ iz 58. člena OZ ne more biti samo količinska, pač pa je odločilni element v prid presoji o pretežnosti izpolnitve sporne pogodbe okoliščina, da sta določeno časovno obdobje pravdni stranki izpolnjevali svoje pogodbene obveznosti, spričo česar se je tožeča stranka lahko upravičeno zanesla, da tožena stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno (2).

Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožena stranka zavarovalno premijo po sporni pogodbi za leti 2007 in 2008 plačala šele potem, ko je tožeča stranka zoper toženo stranko pred pristojnim sodiščem izposlovala sklep o izvršbi – VL 2 (torej v mesecu avgustu 2011, kar je glede na neprerekane navedbe same tožeče stranke iz točke 5 dopolnitve tožbe z dne 9.10.2012 tudi nesporno dejstvo). Iz vsebinskega okvira pisnih dokazil (ki jim tožena stranka po vsebini ni nasprotovala), predloženih v povezavi z neprerekanimi navedbami same tožeče stranke iz točke 5 dopolnitve tožbe (priloge A30- A32) tudi jasno izhaja, da je zavarovalna premija za leto 2008 zapadla v plačilo najkasneje 24.12.2008 (zavarovalna premija za leto 2007 pa še znatno prej), kar pomeni, da je bila v tem primeru zavarovalna premija plačana po izteku enoletnega roka od zapadlosti (trditve same tožeče stranke, ki jim tožena stranka ni nasprotovala; sodišče prve stopnje pa jih je štelo kot nesporna dejstva). Tožena stranka pa bi morala s plačilom premije najkasneje v enem letu vzpostaviti obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine ali odškodnine (peti odstavek 937. člena OZ), kar logično pomeni, da je po poteku tega roka (po izreku enoletnega roka od zapadlosti premije za leto 2008 – račun tožeče stranke z zapadlostjo 24.12.2008) pogodbeno zavarovalno razmerje dokončno prenehalo (3). Od najkasneje 25.12.2009 torej konkretno pogodbeno zavarovalno razmerje ne obstaja več, zato tožeča stranka ob pravilni uporabi materialnega prava ne more več zahtevati plačila premije za leti 2009 (ki je potrditvah tožeče stranke in iztoževanih računih – prilogi A 24 in A 25 zapadla v plačilo 1.1.2010 oz. 1.2.2010) oz. za leto 2010, ki je potrditvah tožeče stranke in iztoževanem računu – A26 zapadla v plačilo 6.1.2011), nakar v pritožbi upravičeno opozarja tožena stranka.

Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi in spremeniti sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu tako, da je tudi v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker je tožena stranka v pravdi v celoti uspela, je upravičena tudi do povrnitve vseh preostalih potrebnih pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji, zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je naložilo tožeči stranki v plačilo še 843,32 EUR pravdnih stroškov s pp.

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je upravičena tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka v znesku 536,64 EUR s pp (pritožbeni postopek po tarifni štev. 3210 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT, pavšal v višini 20,00 EUR po tarifni štev. 6002 ZOdvT in zahtevani 20 % DDV).

op. št. 1: VSL sodba I Cpg 1197/2010, VSL sodba II Cpg 1043/2012 in VSL sodba I Cp 3191/2012. op. št. 2: Sodba III Ips 40/2008. op. št. 3: Sodba II Ips 785/2008.