Jedro

Tožnica je vložila tožbo na odpravo sklepa, s katerim je davčni organ zavrnil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Gre za odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Izpodbijani akt namreč predstavlja procesno odločitev v postopku odločanja prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za sodno varstvo, zoper katerega tudi ni drugega samostojnega sodnega varstva. Zoper odločitev prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za sodno varstvo pa je sodno varstvo zagotovljeno po določbah ZP-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga tožbo na odpravo sklepa Davčnega urada Maribor o zavrnitvi njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog DT 71010-1305/2014-2 (09-11-02) z dne 27. 3. 2014. Izpodbijani sklep je bil v pritožbenem postopku potrjen z odločbo Ministrstva za finance št. DT 499-21-123/2014-4 z dne 25. 2. 2015. 2. Tožba se zavrže kot nedovoljena.

3. Po določbi 1. in 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče o zakonitosti upravnih aktov, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Sklep, izdan v postopku pred izdajo odločbe, se lahko (samostojno) izpodbija le, kolikor je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Ker tožnica izpodbija odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1. 4. Izpodbijani akt predstavlja namreč procesno odločitev v postopku odločanja prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za sodno varstvo, zoper katerega tudi ni drugega samostojnega sodnega varstva. Zoper odločitev prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za sodno varstvo pa je sodno varstvo zagotovljeno po določbah Zakona o prekrških (drugi in tretji odstavek 63. člena ZP-1) pred sodiščem splošne pristojnosti.

5. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.

6. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1.