Jedro

Glede na to, da je tožnik opravljal dela izven opisa svojega delovnega mesta, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v takem primeru za povečan obseg dela (ki ga je tožnik sicer opravljal znotraj polnega delovnega časa), zato je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo in sklep, s katerima je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova povečanega obsega dela za obdobje od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2017 plačati bruto razlike v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila in sicer: - za obdobje od 1. 7. 2012 do 31. 5. 2013 za mesece julij 2012, avgust 2012, september 2012, oktober 2012, november 2012, december 2012, januar 2013, februar 2013, marec 2013, april 2013 in maj 2013 plačati del plače v višini 79,31 EUR bruto na mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 6. dne v mesecu za posamični znesek iz preteklega meseca dalje do plačila, - za obdobje od 1. 6. 2013 do 30. 11. 2015 za mesece junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013, december 2013, januar 2014, februar 2014, marec 2014, april 2014, maj 2014, junij 2014, julij 2014, avgust 2014, september 2014, oktober 2014, november 2014, december 2014, januar 2015, februar 2015, marec 2015, april 2015, maj 2015, junij 2015, julij 2015, avgust 2015, september 2015, oktober 2015 in november 2015 plačati del plače v višini 78,91 EUR bruto na mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do vsakega 6. dne v mesecu za posamični znesek iz preteklega meseca dalje do plačila, - za obdobje od 1. 12. 2015 do 31. 8. 2016 za mesece december 2015, januar 2016, februar 2016, marec 2016, april 2016, maj 2016, junij 2016, julij 2016, avgust 2016, plačati del plače v višini 82,07 EUR bruto na mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 6. dne v mesecu za posamičen znesek iz preteklega meseca dalje do plačila, - za obdobje od 1. 9. 2016 do 30. 6. 2017 za mesece september 2016, oktober 2016, november 2016, december 2016, januar 2017, marec 2017, april 2017, maj 2017 in junij 2017 plačati del plače v višini 82,48 EUR bruto na mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 6. dne v mesecu za posamičen znesek iz preteklega meseca dalje do plačila (I. točka izreka).

Zavrnilo je zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova povečanega obsega dela za mesec februar 2017 dolžna plačati del plače v višini 82,48 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), ter zavrglo tožbo tožeče stranke v delu na obračun, odtegnitev in plačilo davkov in prispevkov od vtoževanih bruto razlik v plači za celotno vtoževano obdobje od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2017 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.165,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do dneva plačila (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sodbo v I. in posledično IV. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov, posebej še zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zavrne tožbeni zahtevek vključno s stroškovnimi posledicami. Odločitev sodišča ni pravilna. Sodišče je v 13. točki svoje obrazložitve navedlo, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v 22.e členu določa, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Dalje Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v 2. členu izplačilo dodatka za povečan obseg dela pogojuje s pogojem, da javni uslužbenec povečan obseg dela opravi pri opravljanju svojih rednih nalog. Sodišče je navedlo, da je sledilo zatrjevanjem tožnika, da je presegal pričakovane rezultate dela v okviru svojega delovnega mesta, čeprav to iz izvedenih dokazov ne izhaja. Sodišče je to zaključilo na podlagi izpovedbe tožnika, da je opravljal dela tako A.A., kot kasneje tudi B.B., pri čemer naj bi opravljal dela 1,5 delavca oziroma dela, ki sta jih z združenimi močmi opravljala dva delavca. Sodišče ni upoštevalo, da tožnik določenih del in nalog svojega delovnega mesta ne opravlja (npr. organiziranje sprejemov, vodenje blagajne itd.). Sodišče bi moralo ugotoviti, da je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu "upravnik V" in priti do zaključka, da do povečanega obsega ni moglo priti. Dejstvo je namreč, da zaradi različnih velikosti posameznih policijskih postaj in posledično njihovih potreb po delu, na določenih delovnih mestih pri toženi stranki ni potrebe po vseh delih in nalogah iz opisa in nalog, zato je zaradi organizacije dela nujno potrebno v okviru posameznih delovnih mest delavcem na podlagi odredbe nadrejenega odrediti tudi opravljanje drugih del in nalog s svojega delovnega področja. Tožnik je delal v okviru opisa del in nalog ter po odredbi nadrejenega opravljal tudi dela vzdrževanja vozil in čiščenja orožja, vendar se njegov obseg del in nalog, ki so predvidena na tem delovnem mestu v okviru 8 urnega delavnika, zaradi tega ni povečal. Naloga "čiščenje orožja" spada v delokrog delovnega mesta "upravnik V", kot se je opredelilo višje sodišče v zadevi opr. št. Pdp 237/2018 z dne 27. 9. 2018, saj je vzdrževanje opreme po stališču višjega sodišča v omenjeni sodbi delovno področje delovnega mesta "upravnik V". Tožnik je opravljal delo v 8 urnem delovniku in za opravljanje teh "dodatnih del" nikoli ni bilo potrebe po opravljanju dela preko polnega delovnega časa. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo tožene stranke in v celoti prereka njene pritožbene navedbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka vztraja, da naj bi pri tožniku šlo za dela v okviru delovne naloge v okviru delovnega mesta "upravnik Z" in sicer za nalogi: opravljanje zahtevnejših vzdrževalnih del na objektih, napravah in opremi in sporočanje potreb po vzdrževalnih delih, ki jih sam ne more opravljati ter opravljanje drugih del svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni. Tožena stranka vztraja, da je pod delovno nalogo opravljanje drugih del in nalog s področja, ki jih naroči nadrejeni, delavcu omogočeno naložiti tudi delovne naloge, ki so sicer predvidene za druga delovna mesta. Tožnik je zaposlen na delovnem mestu "upravnik V", pri čemer je po odredbi delodajalca v delovnem času opravljal tudi dela v zvezi s čiščenjem orožja in vzdrževanjem vozil. Med dokaznim postopkom se je izkazalo, da so delovne naloge v zvezi z vozili predvidene v okviru drugih delovnih mest in tudi priče so povedale, da so znotraj PU C. takšna delovna mesta sistemizirana in zasedena, vendar bi upoštevanje te razdelitve logično predstavljalo velik problem, saj bi moral ta avtomehanik iz PU C. hoditi po posameznih PP v okviru PU C., npr. do D., E., v F., in skrbeti za njihova vozila. Tožnik je dokazal, da čiščenje orožja in vzdrževanje vozil ne sodi v delokrog delovnega mesta "upravnik V". Sodišče se ni oprlo na pavšalne ocene, temveč iz obrazložitve (točka 11) izhaja, da je obrazloženo presojalo verodostojnost vsakega posameznega dokaza ter po presoji vseh dokazov napravilo sklep, da je tožnik dokazal, da je za dodatne naloge porabil približno polovico delovnega časa. Tožnik izpostavlja, da ustrezna organizacija in uskladitev dela na delovnih mestih ni v sferi delavcev, temveč je to pristojnost delodajalca, pa tudi, da je v skladu z zakonom delodajalec delavcu dolžan zagotoviti delo, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Osnova delovnega razmerja je pogodba o zaposlitvi in ta predstavlja okvir, ki ga morata tako delavec kot delodajalec upoštevati. Glede opravljenega povečanega obsega dela izven delovnega časa je tožnik že večkrat opozoril na določilo Uredbe, da delodajalcu takšno opravljanje nadur prepoveduje (drugi odstavek 2. člena Uredbe). Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka in zaslišalo tožnika ter priče G.G. (komandir Postaje prometne policije C.), H.H. (pomočnik komandirja), I.I. (pomočnik komandirja) in A.A. (delavec, ki ga je tožnik nadomestil pri toženi stranki). Tožnik v predmetni zadevi zahteva izplačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela po 22.e členu ZSPJS (del plače za povečan obseg dela), kar pomeni čisti denarni zahtevek in se lahko uveljavlja direktno pred pristojnim sodiščem na podlagi določil četrtega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1).

7. Tožnik je pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 8. 2009 in aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 23. 10. 2013 na delovnem mestu "upravnik V" na Postaji prometne policije C., pri čemer je njegovo delovno mesto razvrščeno v 5. tarifno skupino. Iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, aneksa k pogodbi o zaposlitvi in sistemizacije delovnih mest izhaja, da so tožnikove naloge - organiziranje in vodenje tekočega vzdrževanja objektov, - organiziranje priprave sprejemov, - vodenje blagajne in knjige prilivov in odlivov, - zagotavljanje nemotenega delovanja energetskega sistema, - opravljanje zahtevnih vzdrževalnih del na objektih, napravah in opremi ter sporočanje potreb po vzdrževalnih delih, ki jih sam ne more opraviti, - predlaganje večjih vzdrževalnih del in investicijska vzdrževanja ter nabava opreme in materiala, - urejanje objektov in okolice, - opravljanje drugih nalog svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni. Aneks k pogodbi o zaposlitvi v 3. členu določa, da so dela delovnega mesta: - opravljanje drugih nalog svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni, - organiziranje in vodenje tekočega vzdrževanja objektov, - organiziranje priprave sprejemov, - vodenje blagajne in knjige prilivov in odlivov, zagotavljanje nemotenega delovanja energetskega sistema, - opravljanje zahtevnih vzdrževalnih del na objektih, napravah in opremi ter sporočanje potreb po vzdrževalnih delih, ki jih sam ne more opraviti, - predlaganje večjih vzdrževalnih del in investicijska vzdrževanja ter nabava opreme in materiala, - urejanje objektov in okolice. Sistemizacija delovnega mesta "upravnik V" določa dela in naloge, ki so sicer opredeljene v aneksu k pogodbi o zaposlitvi.

8. Sodišče je po obširno izvedenih dokazih z zaslišanjem nadrejenih (komandir postaje, oba pomočnika komandirja) ter sodelavca, ki je predhodno opravljal ta dela ugotovilo, katera dela je tožnik dejansko opravljal v okviru svoje pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je ugotovilo tudi, da je opravljal naloge čiščenja službenega orožja ter naloge vzdrževanja službenih vozil tožene stranke, kar je obsegalo zunanje in notranje pranje vozil in motornih koles, vožnjo vozil na tehnične preglede, skrb za redne letne servise, dajanje predlogov za servis in opravljanje prevozov vozil na servis, pisanje mesečnih poročil o prevoženih kilometrih in porabi goriva, nabavljanje, lepljenje in odstranjevanje vinjet, skrb, da je oprema prve pomoči za vsa vozila veljavna, skrb za redno servisiranje gasilnih aparatov v vozilih, opravljanje lažjih mehaničnih opravil na službenih vozilih, skrb za redno menjavo pnevmatik za službena vozila. Prav tako je tožnik opravljal delo čiščenja 18 kosov orožja in vzdrževanja 20 vozil, to pa so dela, ki niso opredeljena v njegovi pogodbi o zaposlitvi in aneksu. Vse zaslišane priče so smiselno enako izpovedale, da po sistemizaciji tožene stranke določena dela, in sicer čiščenje vozil in čiščenje orožja, niso spadala v tožnikovo delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu oziroma sistemizaciji, pri čemer je sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno dokazno ocenilo, da je tožnik delal na drugih delovnih mestih praktično 50 % delovnega časa, pri čemer je sodišče tudi ugotavljalo, ali je delal to ves čas vtoževanega obdobja ali ne. Pri tem je ugotovilo, da tudi, če je bil tožnik na dopustu ali v bolniškem staležu, je ta dela v nadaljevanju ob vrnitvi na delo vsa opravil, le za en mesec (februar 2017) pa ne, tako da je sodišče v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek. Kot je sodišče ugotovilo, je tožnik med drugim opravljal dela hišnika, sicer pa določenih del iz svoje pogodbe o zaposlitvi ni opravljal, kar niti ni bilo med strankama sporno.

9. Pritožba izpostavlja, da je tožnik dodatna dela opravljal v okviru 8 urnega delovnika, pri čemer je dodatna dela opravljal v okviru odredbe nadrejenega. Pritožba se ob tem sklicuje na zadevo pritožbenega sodišča sodišča v zadevi opr. št. Pdp 237/2018 z dne 27. 9. 2018, v kateri je sodišče štelo, da je vzdrževanje opreme oziroma tudi čiščenje orožja in podobno vključeno v delovno mesto "upravnik V" in sicer v druge naloge po naročilu nadrejenega. Pritožbeno sodišče je vpogledalo tudi v zadeve, ki so s predmetno zadevo primerljive, in sicer zadevo, na katero se sklicuje pritožba opr. št. Pdp 237/2018 ter zadevi opr. št. Pdp 746/2017 in Pdp 520/2016, pri čemer ugotavlja, da na višjem sodišču ne obstaja enotna sodna praksa glede navedenega vprašanja (zlasti čiščenje orožja in vzdrževanja več vozil), pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni stvar delavca, da bi lahko posegal v sistemizacijo, pač pa je njegova dolžnost, da opravlja delovne naloge, ki so mu dodeljene, stvar tožene stranke pa je, da organizira delo na način kot je predviden v sistemizaciji in sklene z javnim uslužbencem pogodbo o zaposlitvi skladno z dejanskim opravljanjem dela. Ob navedenem pa „druga dela po odredbi nadrejenega“ ne morejo predstavljati kar 50 % dejanskega dela javnega uslužbenca, ki tudi ne more biti odgovoren, če ne opravlja vseh del po pogodbi o zaposlitvi.

10. Glede na to, da je tožnik opravljal dela izven opisa svojega delovnega mesta, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v takem primeru za povečan obseg dela (ki ga je tožnik sicer opravljal znotraj polnega delovnega časa). Tako je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela, in sicer kot je tožnik sam navajal v višini 10 %. Tako je tožnik upravičen do dela plače iz naslova plačila delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela po 22.e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj. - ZSPJS) v zvezi z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 53/2008 in nadalj. - Uredba) v višini 10 % osnovne plače, kar je v mejah, ki jih določa 4. člen Uredbe. Tako pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje ocenjuje, da pojma "vzdrževanje opreme" iz del nalog tožnika po pogodbi o zaposlitvi glede na ugotovljen delokrog tožnikovega delovnega mesta ni moč širiti na čiščenje 8 kosov orožja in vzdrževanje 20 vozil tožene stranke. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da kar 50 % odrejenih del ne more biti v pristojnosti predstojnika in to mimo sistemizacije delovnih mest. 11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilu 353. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilu 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom in 155. členom ZPP.