Jedro

Ob ugotovitvi, da zaradi spremenjene organizacije dela tožnik dveh nalog iz delokroga svojega delovnega mesta ni več opravljal, opravljal pa je dve drugi nalogi, sicer formalno iz delokrogov drugih delovnih mest, je vprašanje, ali je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, odvisno od tega, ali je presegel pričakovane rezultate dela. Če je opravljanje nalog drugih delovnih mest obsegalo polovico polnega delovnega časa je odločilnega pomena, kakšen je bil obseg dela ostalih nalog delovnega mesta upravnik V oziroma kakšni so bili pričakovani rezultati.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje v I. in IV. točki izreka se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožniku iz naslova povečanega obsega dela za obdobje od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2017 izplača razliko v plači s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega šestega v mesecu za pretekli mesec od posameznih mesečnih zneskov, razvidnih iz I. točke izreka. Zavrnilo je le del zahtevka za plačilo dodatka za povečan obsega dela za mesec februar 2017 v znesku 82,48 EUR (II. točka izreka). Tožbo je v delu, ki se nanaša na obračun, odtegnitev in plačilo davkov in prispevkov od vtoževanih bruto razlik v plači, zavrglo (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožnik poleg nalog svojega delovnega mesta opravljal tudi naloge drugega delovnega mesta, zato mu je priznalo iz naslova povečanega obsega dela dodatek v višini 10 % od osnovne plače. Sklicevalo se je na Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (v nadaljevanju: Uredba o delovni uspešnosti, Ur. l. RS št. 53/2008 in naslednji) in 22. e člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je tožnik poleg nalog svojega delovnega mesta opravljal tudi naloge drugega delovnega mesta, in sicer vsake v približnem deležu 50 %. Kljub temu, da je delo opravil v okviru osemurnega delovnika, je sodišče štelo za odločilno, da je dodatna dela opravljal »po odredbi nadrejenega« (splošna naloga v opisu delovnih mest), taka naloga pa ne more predstavljati kar 50 % dejanskega dela javnega uslužbenca, ki tudi ne more biti odgovoren, če ne opravlja vseh del po pogodbi o zaposlitvi.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 234/2019 z dne 17. 12. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilna presoja, da tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.

4. Toženka v reviziji navaja, da pogoji za dodatek za povečan obseg dela iz 22. e člena ZSPJS niso bili izpolnjeni. Naloge, ki jih je opravljal tožnik, niso presegale pričakovanih rezultatov dela, pa tudi niso bile opravljene v okviru njegovih rednih delovnih nalog. Če je tožnik poleg nalog svojega delovnega mesta, ki jih ni bilo za polni delovni čas, opravljal tudi enako ovrednotena dela drugega delovnega mesta tako, da je zapolnil polni delovni čas, ne upravičujejo dodatka. Taka je tudi novejša praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča (Pdp 453/2019 z dne 10. 10. 2019). Delodajalec lahko odredi delavcu dodatna dela v okviru njegovega delovnega področja in to je toženka v konkretnem primeru tudi storila. Delovni nalogi čiščenje orožja in vzdrževanje službenih vozil spadata v delovno področje delovnega mesta upravnik V, ki je vzdrževanje. Dela in naloge v aktu o sistemizaciji oziroma opisu del in nalog so opredeljena široko, tako da delodajalec lahko zadosti potrebam delovnega procesa, pogoj, ki ga je pri tem dolžan upoštevati, pa je okvir posameznega delovnega mesta - delovno področje in stopnja izobrazbe oziroma ostali predpisani pogoji. Tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 40/2013. 5. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Plačilo za povečan obseg dela sodi v okvir dela plače za delovno uspešnost. Javni uslužbenci so v skladu z 21. členom ZSPJS lahko upravičeni do redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Nad omejitvijo, ki je v 22. členu ZSPJS določena za obseg sredstev za redno delovno uspešnost, lahko po 22. d členu ZSPJS uporabniki proračuna v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte (prvi odstavek). Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za javne uslužbence drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa, če so za to zagotovljena namenska sredstva v proračunu (drugi odstavek). Po prvem odstavku 22. e člena ZSPJS se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.

9. Iz predstavljene ureditve izhaja, da je javni uslužbenec upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer je predpostavljeno, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate. To izhaja tudi iz Uredbe o delovni uspešnosti, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji, ki jih določa zakon, če: - opravi povečan obseg dela pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna; - opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva.

10. Zmotno je stališče sodišč nižje stopnje, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg dela upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obseg dela. Nesprejemljivo je tudi stališče, da „druga dela po nalogu nadrejenega“ ne morejo obsegati kar 50% polnega delovnega časa. Takšna razlaga, ki ne upošteva okoliščin, zaradi katerih je prišlo do takšne odreditve in tudi ne dejanskega obsega dela (vseh nalog skupaj), je toga in neživljenjska. Dela, ki ga je opravil tožnik „po nalogu nadrejenega“ (ne glede na to, ali v okviru „svojega“ delovnega mesta ali iz delokroga drugih delovnih mest), namreč ni mogoče šteti kar avtomatično za preseganje pričakovanih rezultatov.

11. Delodajalec določa organizacijo dela in je avtonomen pri oblikovanju vsebine (del in nalog) delovnih mest. Glede na spreminjajoče se potrebe delovnega procesa od njega ni mogoče zahtevati, da prav vse naloge določenega delovnega mesta vnese v opis in da posledično ob vsaki spremembi potreb spreminja akt o sistemizaciji in pogodbe o zaposlitvi. Prav tako mu ni mogoče omejevati pravice, da v primeru zmanjšanega obsega dela naloge nekaterih delovnih mest porazdeli na druga delovna mesta in na ta način doseže zapolnitev obsega delovnih mest oziroma doseganje pričakovanih rezultatov. Nenazadnje se s takimi organizacijskimi spremembami v praksi celo pogosto srečujemo (v postopkih odpovedi iz poslovnega razloga).

12. Ob ugotovitvi, da zaradi spremenjene organizacije dela tožnik dveh nalog iz delokroga delovnega mesta upravnik V ni več opravljal, opravljal pa je dve drugi nalogi, sicer formalno iz delokrogov delovnih mest skladiščnik V in avtomehanik IV, je vprašanje, ali je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, odvisno od tega, ali je presegel pričakovane rezultate dela. Če je opravljanje nalog drugih delovnih mest obsegalo polovico polnega delovnega časa, je odločilnega pomena, kakšen je bil obseg dela ostalih nalog delovnega mesta upravnik V oziroma kakšni so bili pričakovani rezultati. To pa je vprašanje, s katerim se sodišči, kljub temu, da je toženka na to ves čas postopka opozarjala, nista ukvarjali. Sodišče prve stopnje je zavzelo izrecno stališče, da obseg dela, ki ga je tožnik porabil za „dela hišnika“, torej opravila, ki sodijo v delokrog njegovega delovnega mesta, za odločitev ni bistven.

13. V primeru, če je tožnik dejansko opravljal naloge dveh delovnih mest in pri tem ni šlo za preseganje pričakovanih rezultatov, se toženka upravičeno sklicuje na (pravilne) razloge sodbe in sklepa sodišča druge stopnje Pdp 453/2019 z dne 10. 10. 2019, kjer je bilo zavzeto stališče, da je za odločitev o tožnikovem zahtevku ključno vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, je jasno, da do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje ovrednotenega delovnega mesta. Ob ugotovitvi, da je delo vzdrževanja vozil in orožja, tudi v kolikor so to naloge delovnih mest skladiščnik V in avtomehanik IV, enako ovrednoteno, kot delo upravnika V, tožnik torej na tej podlagi ne bi bil upravičen do plačila.

14. Ker sta glede na navedeno sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in posledično IV. točko izreka) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče, upoštevaje navedeno zakonsko in podzakonsko ureditev ter trditve in dokazne predloge strank dopolni dokazni postopek in ugotovi, ali je tožnik z obsegom opravljenega dela presegel pričakovane rezultate dela.

15. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.