Jedro

Iz določbe četrtega odstavka 32. člena ZIS je razvidno, da se v postopku izdaje soglasja za pridobitev delnic ugotavlja primernost pridobitelja delnic kot delničarja prireditelja iger na srečo in vpliv pridobitve delnic na razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo. Pravne podlage, da bi delničar prireditelja iger na srečo sodeloval že v postopku, ko pristojni minister ocenjuje primernost druge pravne osebe kot delničarja prireditelja iger na srečo, ni. Zato tožeča stranka zmotno meni, da bi morala biti udeležena v postopku izdaje takega soglasja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, končanega z odločbo št. 4615-4/2010/6 z dne 7. 10. 2010 (v nadaljevanju soglasje), s katero je minister za finance A. d.d. dal soglasje za pridobitev 3.568 navadnih imenskih kosovnih delnic B. d.d. od odsvojiteljev delnic C. d.d. in D. d.o.o. Upravni organ navaja, da je tožeča stranka dne 19. 11. 2010 predlagala obnovo postopka izdaje te odločbe na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker je imetnica 20 % delnic B. d.d., z oznako SLIG, je menila, da je upravičena do udeležbe v postopku izdaje soglasja kot stranska udeleženka. Zatrjevala je, da je bil z izdajo soglasja kršen 31. člen Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS), saj je Republika Slovenija preko povezanih oseb pridobila 40 % delež B. d.d. Ker je drug delničar pridobil kontrolni delež, je tožničin delež bistveno poslabšan, dobičkonosnost njene naložbe pa bistveno zmanjšana.

2. Upravni organ je presodil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba. Sklicuje se na 43. člen ZUP, ki določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka, ter na 11. točko 32. člena ZIS, ki opredeljuje predmet presoje oziroma soglasja. Meni, da trditve predlagateljice temeljijo na zmotni predpostavki o kršitvi 31. člena ZIS. Nobena od pravnih oseb, ki so delničarji B. d.d. (E., F., G. d.o.o., A. d.d., I. d.o.o., J. d.o.o. in K.), ni udeležena v lastniški strukturi druge od teh pravnih oseb, niti ni izkazano, da bi bili ti delničarji kakorkoli drugače medsebojno povezani v smislu določb 527. - 534. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD). ZIS pa ničesar ne določa glede ustanovitelja posameznega delničarja, niti o delničarjih posameznega delničarja, zato je sklicevanja na lastništvo Republike Slovenije brezpredmetno. Predlagateljice obnove ni bilo treba povabiti k sodelovanju v postopku izdaje soglasja. Ni dvoma, da je njena osebna, zlasti ekonomska korist, dobičkonosnost njene naložbe, vendar to ni pravno zavarovana osebna korist. Zgolj bojazen ali domneva, da bo spremenjena lastniška struktura prireditelja negativno vplivala na prihodnje poslovanje prireditelja in razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo, ne more biti razlog za udeležbo v postopku izdaje soglasja. Če bi zakonodajalec želel, da se v postopku izdaje soglasja upoštevajo osebne koristi vsakogar, ki ga izdaja soglasja kakorkoli zadeva, bi to tudi določil. 3. Tožeča stranka vlaga tožbo iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sklicuje se na 31. člen ZIS, ki določa, da delež posamezne pravne osebe in z njo povezanih oseb v osnovnem kapitalu prireditelja iger na srečo ne sme presegati 20% delnic. Za opredelitev povezanih oseb je treba uporabiti ZGD. Že pred izdajo spornega soglasja je bila 20 % delničar B. d.d., G. d.o.o., katere edini družbenik Republika Slovenija. S spornim soglasjem je Republika Slovenija preko A. d.d., pridobila vpliv na izvrševanje nadaljnjih 20 % glasovalnih pravic B. d.d. Imetniki delnic A. d.d. so namreč L. d.d. (25 %), ki je v 100 % lasti Republike Slovenije, M. d.d., ki je v 100 % lasti Republike Slovenije, Fundacija N. (40 %), ki jo obvladuje in katere ustanovitelj je Republika Slovenija, Fundacija O. (10 %), ki jo obvladuje in katere ustanovitelj je Republika Slovenija, zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci A. d.d. (10 %). Med Republiko Slovenijo in obema fundacijama je razmerje povezanosti v smislu ZGD, saj Republika Slovenija imenuje člane njunih Svetov, fundaciji ne moreta samostojno sprejemati svojih temeljnih aktov, za začetek veljavnosti le-teh je potrebno pridobiti soglasje Državnega zbora, fundaciji ne moreta razpolagati s svojim premoženjem brez soglasja Državnega zbora in tudi ne moreta prosto izbirati svoj poslovodni organ, Republika Slovenija ima možnost predčasne razrešitve člana sveta ali celega sveta in lahko povsem samostojno odloči o prenehanju obeh fundacij. Vsekakor lahko v obeh fundacijah uveljavi svojo poslovno voljo. Zato je bil z izdajo soglasja kršen 31. člen ZIS, ki preprečuje, da bi delež katerekoli pravne osebe in z njo povezanih oseb, ne zgolj delničarja prireditelja in z njim neposredno preko kapitalske udeležbe povezanih drugih delničarjev prireditelja, v osnovnem kapitalu presegel 20 % delnic. Tožeča stranka je imetnik 20 % delnic B. d.d., na podlagi česar ima skladno z drugim odstavkom 176. člena ZGD-1 pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Na navedeno določbo ZGD-1 opira svoje zatrjevanje, da ima osebno korist, ki je pravno priznana. Z izdajo soglasja A. d.d., za pridobitev delnic B. d.d., je izgubila položaj enakovrednega lastnika, kot je določeno z ZIS, saj delničar, ki ima sam 40 % upravljalskih pravic lahko o večini vprašanj v zvezi z upravljanjem družbe odloča relativno samostojno, v določenih primerih povsem samostojno. Veljavna zakonodaja priznava, da je s tem, ko delničar pridobi več kot 25 % glasovalnih pravic v izdajatelju, poseženo v pravni položaj manjšinskih delničarjev. Po Zakonu o prevzemih je tedaj zavezan k posebnim obveznostim v razmerju do manjšinskega delničarja. Manjšinski delničar je v taki situaciji podvržen izrecni zakonski zaščiti. Za navedbe o poslabšanju svojega položaja je v upravnem postopku tudi predlagala dokaze. Tožeča stranka tudi navaja, da je bilo s pridobitvijo ključnega vpliva pri upravljanju B. d.d., s strani Republike Slovenije močno poseženo v gospodarsko samostojnost B. d.d., ki bo podrejena konkurentu, ki bo izničil njene konkurenčne prednosti. S tem se je bistveno poslabšal njen položaj delničarja B. d.d. Vse bo imelo za posledico tudi zmanjšanje cene delnice tožeče stranke, saj te delnice nudijo manjši realni obseg pravic, kot so jih nudile pred izdanim soglasjem. Ker prevzemna ponudba zaradi specifične ureditve prirediteljev iger na srečo ni možna, je edino varstvo, ki ga imajo manjšinski delničarji, da sodelujejo pri postopku izdaje soglasja za prenos delnic pri toženi stranki. Tožeča stranka predlaga odpravo odločbe (pravilno sklepa) z dne 30. 12. 2010 in da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v predmetni tožbi uveljavlja iste razloge, iz katerih je vložila tožbo zoper sam upravni akt, to je zoper soglasje. To pa po drugem odstavku 6. člena ZUS-1 ni dopustno. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena oseba za uveljavljenje obnove postopka, končanega z odločbo, s katero je minister, pristojen za finance izdal A. d.d., soglasje za pridobitev imenskih delnice B. d.d. Tožeča stranka je uveljavljala obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, po kateri se postopek, končan z dokončno odločbo obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, možnost udeležbe v postopku ni bila dana. Ta pogoj hkrati daje podlago za presojo, ali je predlog za obnovo postopka vložila upravičena oseba (prvi odstavek 267. člena ZUP); če je predlog vložila oseba, ki ni imela pravice udeleževati se postopka, to pomeni, da je predlog vložila neupravičena oseba. Odločitev upravnega organa, da iz tega razloga zavrže tožničin predlog za obnovo postopka (drugi odstavek 267. člena ZUP), je po presoji sodišča pravilna.

7. Tožeča stranka je pravico do udeležbe v postopku izdaje soglasja A. d.d., za pridobitev delnic B. d.d., uveljavljala v statusu stranskega udeleženca. Stranski udeleženec v postopku je tisti, ki ima pravni interes, le-tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP). Stranski udeleženec je torej tisti, ki varuje svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem postopku lahko varuje. Razmerje stranskega udeleženca do konkretne upravne stvari vzpostavlja materialni predpis.

8. Določba 32. člena ZIS, ki predpisuje, da lahko pravna oseba pridobi ali odsvoji delnice prireditelja iger na srečo (A. d.d. in B. d.d., sta prireditelja klasičnih iger na srečo) le ob ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, določa, kaj mora pridobitelj ali odsvojitelj delnic priložiti zahtevi za izdajo soglasja (če gre za povezane osebe, to dokumentacijo specificira točka e) 4. člena Uredbe o določitvi dokumentacije in ureditvi drugih vprašanj v zvezi z izdajo soglasja za pridobitev oziroma odsvojitev delnic in za naložbe v kapital pravnih oseb). Ta določba izrecno ne določa stranskega udeleženca v tem postopku.

9. Iz določbe četrtega odstavka 32. člena ZIS je razvidno, da se v postopku izdaje soglasja ugotavlja primernost pridobitelja delnic kot delničarja prireditelja iger na srečo in vpliv pridobitve delnic na razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo. Izdaja predhodnega soglasja pristojnega ministra je bila uzakonjena z vidika izključne pravice Republike Slovenije za prirejanje iger na srečo, določene v 3. členu ZIS (glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, Poročevalec DZ, letnik XXIX, št. 44). ZIS zasleduje družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter zaščito pred škodljivimi vplivi in posledicami igranja iger na srečo, kar so tudi vodila pri izdaji soglasja, konkretno določena v tretjem odstavku 3. člena ZIS. Izdajo soglasja okvirja javna korist. Soglasje potrjuje primernost pravne osebe za delničarja prireditelja iger na srečo, to pa samo po sebi ne posega v pravice in pravne koristi drugih delničarjev prireditelja iger na srečo, da bi zato morali biti udeleženi v postopku njegove izdaje.

10. Tožeča stranka odvisnost od izdanega soglasja oziroma v zvezi z njim poseg v njeno korist opira na 176. člen ZGD, ki imetnikom navadnih delnic priznava pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju. Zatrjuje, da je v teh pravicah oškodovana, ker je izgubila položaj enakovrednega lastnika v B. d.d., in ker je bilo v posledici izdanega soglasja poseženo v gospodarsko samostojnost B. d.d. S tem po vsebini uveljavlja prizadetost svojih podjetniških interesov, ki pa naj bi bili ogroženi, ko je bila pogodba, s katero je A. d.d., pridobila delnice B. d.d., realizirana. Kdaj utrpljene gospodarske neugodnosti uživajo pravno zaščito in v katerih postopkih, je določeno v področni zakonodaji. Pravne podlage, da bi delničar prireditelja iger na srečo sodeloval že v postopku, ko pristojni minister ocenjuje primernost druge pravne osebe kot delničarja prireditelja iger na srečo, ni. Zato tožeča stranka zmotno meni, da bi morala biti udeležena v postopku izdaje takega soglasja.

11. Sicer pa sodišče tudi meni, da je zmotno stališče tožeče stranke, da naj bi zaradi vpliva Republike Slovenije preko G. d.o.o. in A. d.d., na izvrševanje glasovalnih pravic B. d.d., šlo za povezane osebe po 31. členu ZIS. V smislu ZGD, na katerega glede pojma povezane osebe odkazuje ZIS (četrti odstavek 3. člena), se med povezane družbe uvrščajo družbe, ki so medsebojno kapitalsko udeležene ali pa jih veže kriterij proizvodne povezanosti in upravljanja, ki se uresničuje z enotnim vodenjem vseh med seboj povezanih družb. Za takšne povezave pa med delničarji B. d.d., ne gre.

12. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Predlaganih dokazov ni izvedlo, ker se nanašajo na za odločitev nerelevantna dejstva.

13. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.