Jedro

Glede na določbi drugega in četrtega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določata procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa, lahko stranka v upravnem sporu vloži tožbo zaradi molka prvostopenjskega organa in z njo zahteva izdajo prvostopenjskega akta samo, če je izdajo prvostopenjskega akta zahtevala, pa o njeni zahtevi ni odločil niti prvostopenjski organ niti o njeni pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa, vloženi po četrtem odstavku 222. člena ZUP, ni odločil drugostopenjski organ. V takem primeru gre namreč za molk organa. Če pa je drugostopenjski organ o pritožbi, vloženi po četrtem odstavku 222. člena ZUP odločil (kot je tudi v tem primeru), ne gre več za molk organa. Če je tako, lahko stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija le odločitev drugostopenjskega organa, kot to jasno določa četrti odstavek 28. člena ZUS-1. Ker stranka take tožbe ni vložila, je določitev o zavrženju njene pritožbe pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnikov, vloženo zaradi molka organa - zaradi neizdaje kulturnovarstvenega soglasja.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je glede na vsebino tožbenih navedb štelo, da sta tožnika vložila tožbo zaradi molka organa - zaradi neizdaje kulturnovarstvenega soglasja. V nadaljevanju obrazložitve povzema besedilo četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 in besedilo tretjega odstavka 28. člena, drugega odstavka 29. člena in 30. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1), ki urejajo postopek izdaje kulturnovarstvenega soglasja. Ugotavlja, da je bila tožnikoma na njuno vlogo dne 30. 6. 2011 izdana odločba o kulturnovarstvenih pogojih. Tožnika pa vloge za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, ki je dispozitiven postopek in se vodi samo na zahtevo strank, nista vložila. Ker nista izkazala osnovne formalne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

3. Tožnika se v pritožbi z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinjata. Navajata, da sta zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja za legalizacijo lesene terase oziroma balkona na tam navedeni stanovanjski stavbi prosila za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Tožena stranka jima je kulturnovarstvene pogoje izdala dne 30. 6. 2011, vendar je z njimi zavrnila predlagani poseg in podala pogoje za poseg, ki ni bil predlagan. Z dopisom z dne 23. 1. 2012 sta toženo stranko pozvala na izdajo soglasja po 50. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in 132. členu ZVKD-1. Z zahtevkom z dne 9. 5. 2012 pa sta jo opozorila na ničnost izdanih kulturnovarstvenih pogojev. Ker tožena stranka soglasja ni hotela izdati, sta vložila pritožbo zaradi molka organa, ki jo je pritožbeni organ zavrgel. Tožbo pa sta vložila v zakonitem roku. Navajata še, da je tožena stranka izdala kulturnovarstvene pogoje, ki določajo posege, ki so drugačni od predlaganih. Ker zoper izdane kulturnovarstvene pogoje ni pravnega sredstva, zoper zavrnitev soglasja v posledici izdanih pogojev, ki nameravane posege ne dopuščajo, pa bi bila pritožba neuspešna, jima je zaradi ravnanja tožene stranke, ki bi morala v skladu s petim odstavkom 50. člena ZGO-1 njuno vlogo šteti kot vlogo za izdajo soglasja, kršena ustavna pravica do pravnega sredstva in poseženo v njuno ustavno zajamčeno lastninsko pravico. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži izdajo ustrezne odločbe v roku 30 dni.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je tožbo tožnikov (po tem, ko ju je z dopisom, ki jima je bil vročen 15. 5. 2013, pozvalo, da se izjasnita in navedeta, ali zahtevata razveljavitev (odpravo) akta in katerega; če pa uveljavljata molk organa, pa naj navedeta, proti kateremu organu in na podlagi katerega njunega zahtevka) presojalo kot tožbo zaradi molka organa – zaradi neizdaje kulturnovarstvenega soglasja. Tožbo tožnikov je torej sodišče prve stopnje kvalificiralo kot tožbo na izdajo akta zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa, ki sta ga tožnika tudi navedla kot toženo stranko. Taki kvalifikaciji tožbe tožnika v pritožbi ne ugovarjata in je ne izpodbijata. Poleg tega pa sta tožnika tudi v pritožbenem predlogu predlagala samo spremembo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se toženi stranki (prvostopenjskemu upravnemu organu) naloži izdaja ustrezne odločbe.

7. V primeru, kot je obravnavani, pa bi tožnika tožbo zaradi molka organa glede na določbe ZUS-1 in glede na to, da je postopek izdaje kulturnovarstvenega soglasja dvostopenjski postopek, lahko vložila le, če bi bile izpolnjene procesne predpostavke iz četrtega in drugega odstavka 28. člena ZUS-1, ob predpostavki, da sta izdajo prvostopenjskega akta sploh zahtevala.

8. ZUS-1 namreč v četrtem odstavku 28. člena določa: „Če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe“. Drugi odstavek 28. člena ZUS-1 pa določa: „Če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena“.

9. Glede na citirani določbi drugega in četrtega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določata procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa, lahko stranka v upravnem sporu vloži tožbo zaradi molka prvostopenjskega organa in z njo zahteva izdajo prvostopenjskega akta samo, če je izdajo prvostopenjskega akta zahtevala, pa o njeni zahtevi ni odločil niti prvostopenjski organ niti o njeni pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa, vloženi po četrtem odstavku 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ni odločil drugostopenjski organ. V takem primeru gre namreč za molk organa. Če pa je drugostopenjski organ o pritožbi, vloženi po četrtem odstavku 222. člena ZUP, odločil (kot je tudi v tem primeru), ne gre več za molk organa. Če je tako, lahko stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija le odločitev drugostopenjskega organa, kot to jasno določa četrti odstavek 28. člena ZUS-1. 10. V obravnavani zadevi je, kot to izhaja iz listin upravnega spisa in kot navajata tudi tožnika sama, o njuni pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa, vloženi po 222. členu ZUP, drugostopenjski organ odločil s sklepom, št. 3510-2/2012/7 z dne 21. 3. 2013, s katerim je pritožbo zavrgel. Zato bi morala tožnika v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZUS-1 vložiti tožbo zoper sklep drugostopenjskega organa in s tožbo zahtevati presojo zakonitosti tega sklepa. Tožnika pa tega, da sta tako tožbo vložila, v pritožbi ne zatrjujeta in vztrajata na tožbi za izdajo akta. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njune tožbe je zato že iz tega razloga pravilna.

11. Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča pritožbeni ugovori ne vplivajo. Z njimi tožnika uveljavljata le ugovore, ki se nanašajo na postopek in na odločbo, izdano v postopku izdaje kulturnovarstvenih pogojev, kar pa ni predmet tega pritožbenega postopka presoje pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi molka organa - neizdaje kulturnovarstvenega soglasja.

12. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).