Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica na podlagi 542. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini je bil zoper njo s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 13899/2018-4 z dne 26. 3. 2018 odrejen pripor, in sicer zaradi ponovitvene nevarnosti. Pripor je bil kasneje podaljšan. S sklepom z dne 30. 4. 2018 je bil odpravljen, tožnica pa je bila izpuščena na prostost, ker je Okrožno državno tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od kazenskega pregona. Oškodovanki (tožničina mati in stara mati) sta v kazenskem postopku izkoristili privilegij iz 236. člena Zakona o kazenskem postopku in zoper tožnico nista pričali.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala plačilo odškodnine v višini 5.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2019 dalje do plačila. Pojasnilo je, da je bil tožnici pripor odrejen, saj ni spoštovala že odrejenih milejših ukrepov. S sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 24352/2016 z dne 22. 9. 2017 je bila že spoznana za krivo kaznivega dejanja nasilja v družini na škodo istih oškodovank. Izrečena ji je bila pogojna obsodba. Tudi v letu 2016 je bila obravnavana za prekrške z elementi nasilja na škodo istih oškodovank. Odrejeno ji je bilo pridržanje po 109. členu Zakona o prekrških. V letih 2016 ter 2017 je bil zoper njo izrečen ukrep prepovedi približevanja po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Ker na tožnico ni dovolj vzgojno vplivalo pridržanje, izrečen ukrep prepovedi približevanja, kakor tudi ne pogojna obsodba, saj je kaznivo dejanje v letu 2018 storila v preizkusni dobi, je bil zoper njo odrejen pripor. Noben drug milejši omejevalni ukrep namreč ne bi bil primeren in učinkovit. Podlago za zavrnitev zahtevka pa tvori tudi določilo iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP. Oškodovanki sta bili z dopisom z dne 3. 7. 2018 obveščeni, da je pristojna okrožna državna tožilka odstopila od kazenskega pregona, ker ni dokazano, da bi tožnica storila kaznivo dejanje. Oškodovanki sta bili obveščeni, da imata po drugem odstavku 60. člena ZKP pravico, da sami nadaljujeta s pregonom v roku 8 dni od prejema obvestila, česar nista storili. Tožnica je materi in stari materi iz pripora pisala pisma, iz katerih je razbrati njeno stisko. S takšnimi dejanji je vplivala na njiju v želji, da se kazenski postopek ustavi. V skladu z namenom 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP, ki je v tem, da se prepreči, da bi bila država zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem odškodninsko odgovorna zaradi neupravičenega odvzema prostosti, tožnica nima pravice do vtoževane odškodnine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo. Strinjalo se je z razlogi sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: (1) Ali ima tisti, zoper katerega je bil pravnomočno ustavljen kazenski postopek, pravico do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora, tudi če odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna? (2) Ali se lahko sodišče v pravdnem postopku skladno s tretjim odstavkom 542. člena ZKP sklicuje na nedovoljena ravnanja, ki so bila podlaga za samo odreditev pripora? (3) Ali lahko predstavlja izločitveni razlog po tretjem odstavku 542. člena v povezavi s prvo točko prvega odstavka 538. člena ZKP, torej če je bil postopek ustavljen ali sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, izrečena zaradi tega, ker pregon ni več dopusten zaradi zastaranja po krivdi obsojenca ali ker je v novem postopku oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni tožilec odstopil od pregona ali ker je oškodovanec umaknil predlog, do odstopa oziroma umika pa je prišlo po sporazumu z obdolžencem, okoliščina, da oškodovanec pri uradno pregonljivem dejanju po odstopu Okrožnega državnega tožilstva od pregona, ker ni dokazov da bi oseba storila kaznivo dejanje, sam ne prevzame pregona kaznivega dejanja in ali se navedeno sploh lahko uporablja za kazenske postopke, ki se vodijo po uradni dolžnosti in ne na predlog oškodovanca? (4) Ali se sme sodišče v pravdnem postopku opredeljevati do vsebine sklepa o odreditvi pripora in o razlogih, zakaj je sodišče v kazenskem postopku sploh odredilo pripor (torej dejansko o samem obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti) in ali lahko presoja zakonitost odrejenega pripora? (5) Ali sami razlogi ustavitve kazenskega postopka za uradno pregonljivo kaznivo dejanje lahko vplivajo na pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora in ali sme sodišče v pravdnem postopku presojati razloge za ustavitev kazenskega postopka? (6) Ali lahko pravdno sodišče presoja pri pravici do odškodnine zaradi neupravičenega pripora tudi predhodna ravnanja tožnice za predhodno storjene prekrške in dejanja, ki sploh niso bila predmet kazenskega postopka, v katerem je zoper tožnico bil odrejen pripor in ki je bil kasneje ustavljen (npr. predkaznovanost, predhodni prekrški, predhodni milejši ukrepi)? (7) Ali lahko sodišče odreče pravico do odškodnine osebi zaradi neupravičenega pripora zaradi ravnanj oškodovanca, ki kot privilegirana priča skladno s podukom preiskovalnega sodnika izkoristi pravno dobroto na podlagi določil ZKP, ter ali se lahko takšno ravnanje oškodovanca šteje v škodo osebe, ki je neupravičeno v priporu, da ji iz tega razloga ne bi pripadala odškodnina zaradi neupravičenega pripora?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.