Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP lahko tako sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku 15 dnevnega roka (štetega od vročitve prepisa sklepa), ampak le pod alternativno določenim pogojem, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali da se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje s fizično delitvijo razdelilo nepremičnino s parc. št. 2223, vl. št. ..., k.o. ... (v naravi dvorišče v izmeri 310 m2 in stavba v izmeri 218 m2), ki je v solasti udeležencev in sicer predlagateljice v velikosti 16/25 ter nasprotnega udeleženca v velikosti 9/25, vključno s skupnimi plinskimi, vodovodnimi in električnimi instalacijami (točka I. do III. izreka). Nadalje je odločilo, da nosita z delitvijo povezane stroške udeleženca v višini svojih solastniških deležev (IV. točka izreka) in da je dolžna predlagateljica izplačati nasprotnemu udeležencu 1.045,00 EUR, ki predstavlja vrednostni presežek njej dodeljene nepremičnine, pri čemer ima nasprotni udeleženec na slednji do dneva izpolnitve te predlagateljičine obveznosti zastavno pravico (V. točka izreka). Predlagateljici je nato naložilo še plačilo sodne takse v višini 208,64 EUR (VI. točka izreka) ter odredilo vpis z navedenim sklepom določenih stvarnih pravic v zemljiško knjigo (VII. točka izreka).

Zoper navedeni sklep je po preteku pritožbenega roka predlagateljica vložila laični vlogi z dne 15.1.2008 in z dne 16.2.2008, ki ju naj sodišče po njeni izrecni izjavi, podani v vlogi z dne 4.3.2008, obravnava kot prepozno vloženo pritožbo. V njih se je zavzemala za spremembo izpodbijanega sklepa navajajoč, da je želela na predmetni nepremičnini pridobiti izključno lastninsko pravico z lastnim vhodom v stavbo, dejansko pa je na njegovi podlagi postala etažna lastnica, ki si vhod v stavbo deli z nasprotnim udeležencem, etažne lastnine pa zemljiškoknjižno niti ne more izvesti. Za predlagateljico je to izredno moteče, saj nasprotni udeleženec v stavbi opravlja pridobitno dejavnost in si je pri tem z "uzurpacijo skupne lastnine podredil" dovoz s parkiriščem, dvorišče in vhod v stavbo, kar vse predstavlja za predlagateljico nenehni pritisk in omejitve, nastaja pa ji tudi velika premoženjska škoda.

V odgovoru na pritožbo je nasprotni udeleženec izjavil, da se strinja s spremembo izpodbijanega sklepa zgolj v 2/3a. II. točke izreka in sicer v delu, ki se nanaša na shrambo v izmeri 2,27 m2. Izključna lastnica slednje lahko postane predlagateljica, vendar pod pogojem, da jo prepusti v trajen brezplačen najem nasprotnemu udeležencu. V kolikor se predlagateljica z navedenim predlogom ne bo strinjala, se naj po predlogu nasprotnega udeleženca pritožba kot prepozna zavrže. Pritožba ni dovoljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je skladno s prehodno določbo drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) pritožbeni preizkus opravilo po dosedanjih določilih Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

Predmet obravnavanega postopka je bila delitev nepremičnine v solastnini udeležencev. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opravilo fizično delitev nepremičnine, zoper katerega se v pritožbenem roku ni pritožil nihče. Glede na to, da je bil sklep udeležencema vročen 11.12.2007 (kot je razvidno iz vročilnic, pripetih k list. št. 245), je ob upoštevanju 15 dnevnega roka za pritožbo sklep postal pravnomočen 27.12.2007. ZNP, ki ureja postopke, kot je obravnavani, v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni z ZNP ali drugim zakonom drugače določeno. ZNP drugače kot ZPP sicer dopušča, da se lahko izjemoma upošteva tudi pritožba, ki je vložena po preteku pritožbenega roka. V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP lahko tako sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku 15 dnevnega roka (štetega od vročitve prepisa sklepa), ampak le pod alternativno določenim pogojem, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali da se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Pristojnost sodišča prve stopnje, da v nepravdnem postopku odloči o delitvi stvari, je vezana na predpostavko, da se solastniki niso mogli sporazumeti o načinu delitve (118. člen ZNP). Kadar pa v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci z nasprotujočimi interesi, ni mogoče upoštevati pritožbe, vložene po poteku zakonskega roka. V takšnem primeru namreč sodišče z upoštevanjem pritožbe vselej prizadene pravice udeležencev, ki imajo nasprotne interese od pritožnika (v konkretnem primeru predlagateljice). Prvi alternativno določen pogoj iz tretjega odstavka 33. člena ZNP zato v obravnavanem primeru ni podan, prav tako pa ni podan drugi alternativno določen pogoj, t.j. strinjanje oseb, o pravicah katerih je bilo odločeno s sklepom, s spremembo ali razveljavitvijo slednjega. Nasprotni udeleženec se je namreč s spremembo oz. razveljavitvijo sklepa strinjal le glede zanemarljivo majhnega dela nepremičnine (glede shrambe v izmeri 2,27 m2, pri čemer znaša izmera stavbe 218 m2 in dvorišča 310 m2) in še to le pogojno, v odvisnosti od predlagateljičine privolitve, glede preostalega dela pa takšnega strinjanja ni podal. Glede na to, da pa se predlagateljica v pritožbi zavzema za drugačen način delitve nepremičnine, ki bi ji omogočal lasten in ločen vhod na dvorišče ter v stavbo, bi ugoditev njeni pritožbi posegla tudi v ta - preostali del odločitve sodišča prve stopnje, s spremembo oz. razveljavitvijo katere se nasprotni udeleženec ne strinja. Kot je razumeti predlagateljičino pritožbeno zahtevo, bi bilo namreč potrebno obstoječi objekt preurediti z izgradnjo dodatnega vhoda, kar pa bi (ob pridobitvi ustreznega izvedenskega mnenja) terjalo ponovno presojo dejanske možnosti takšne fizične delitve nepremičnine kot celote.

Ker torej nobeden izmed alternativno določenih pogojev iz tretjega odstavka 33. člena ZNP ni izpolnjen, pri čemer predlagateljica tudi ni zatrjevala, še manj pa izkazala, da pritožbe ni mogla vložiti pravočasno, t.j. znotraj 15 dnevnega roka, procesne predpostavke za obravnavanje nepravočasne pritožbe predlagateljice niso podane, vsled česar je sodišče druge stopnje pritožbo z dne 15.1.2008 in njeno smiselno dopolnitev z dne 16.2.2008 kot prepozno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker niso bili priglašeni (35. člen ZNP in 163. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).