Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani, Oddelek za verodostojno listino, je s sklepom VL 12627/2008 z dne 22. 5. 2008 na predlog družbe R. d.o.o. dovolilo zoper M. R. predlagano izvršbo in imenovani naložilo, naj poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev. Po ugovoru dolžnice je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena ter določen izvršitelj. O zahtevku in o stroških je nato odločalo pravdno sodišče. Prvostopenjsko sodišče je sklep o izvršbi razveljavilo še v preostalem delu in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilno sodbo razveljavilo glede zneska 2.777,31 EUR, ker je bilo o tem delu zahtevka pravnomočno odločeno že v prejšnjem sojenju, sicer pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je plačilo, ki je predmet tožbenega zahtevka, uveljavljala za delo, ki ga je opravila na toženkinem objektu v P. Obseg in vrednost gradbenih del sta pravdni stranki dogovorili z rekapitulacijo z dne 31. 1. 2007 v znesku 93.920,00 EUR, dodatna dela so znašala 6.410,00 EUR, po tretjem končnem obračunu v znesku 27.706,05 EUR, ki je predmet tožbenega zahtevka, pa je tožeča stranka toženki izstavila račun z dne 5. 7. 2007, ki ga toženka (za razliko od predhodnih računov) ni plačala. Ugovarjala je aktivno legitimacijo tožeče stranke, češ da z njo ni bila v poslovnem razmerju, saj je gradbeno pogodbo z dne 12. 9. 2006 sklenila s samostojnim podjetnikom S. M., sicer lastnikom in direktorjem tožeče stranke. Nasprotuje zaključku pravnomočne sodbe o pomanjkanju svoje aktivne legitimacije in pritožbenemu sodišču očita, da je zmotno uporabilo določbe 337. in 362. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker pritožbene trditve, da je bila s podpisom rekapitulacije gradbena pogodba prenesena od samostojnega podjetnika S. M. na družbo R. d.o.o., niso dejanske narave in jih prekluzija ne zadene, pač pa pomenijo le obrazložitev nove pravne kvalifikacije razmerja med pravdnima strankama. O tej pritožbeni trditvi tudi razlogi niso ustrezni (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali predstavlja navajanje dodatnih pravnih podlag, ki potrjujejo utemeljenost tožbenega zahtevka, pritožbeno novoto in ali na podlagi ustne gradbene ali podjemne pogodbe, ki je v celoti izpolnjena, nastanejo pravne posledice za pogodbene stranke. Tožeča stranka poudarja, da je vsa dela opravila in da njena pravica terjati plačilo za opravljeno delo, ne more biti odvisna od sklenitve pisne pogodbe (ovira za sklenitev gradbene pogodbe je bila na strani tožene stranke, ki ni pridobila potrebne gradbene dokumentacije in ni izpolnjevala obveznosti s področja predpisov, ki urejajo gradnjo). To še posebej velja ob dejstvu, da so bila vsa dela navedena in ovrednotena v rekapitulaciji, ki sta jo podpisali obe pravdni stranki, da taka listina vsebuje elemente podjemne pogodbe in da kot taka potrjuje obstoj materialnopravnega razmerja pogodbenih strank, v zvezi s tem pa tudi medsebojne obveznosti in pravice. Zahtevo tožeče stranke za plačilo opravljenega dela utemeljuje že temeljno načelo obligacijskega prava o dolžnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Upoštevati bi bilo treba, da je izvedensko mnenje pokazalo, da je obseg del, ki jih je tožeča stranka opravila na toženkinem objektu, 3,5 krat večji od obsega del, dogovorjenega z gradbeno pogodbo med toženo stranko in S. M. kot samostojnim podjetnikom, in da je toženka plačala vrsto izvedenih del, ki niso bila vključena v gradbeno pogodbo z dne 12. 9. 2006 ter ni razloga, da bi jih prostovoljno plačala, če jih ne bi naročila. Zato predlaga dopustitev revizije še glede pravnih vprašanj: - ali bi tožeča stranka za obseg izvedenih del iz rekapitulacije z dne 31. 1. 2007 morala skleniti gradbeno pogodbo, - ali izvajalec del, v primeru že izvedenih del in po predaji objekta naročniku zaradi formalne pomanjkljivosti pismene oblike pogodbe, ni upravičen do plačila za opravljeno delo, - ali listina, ki je obrazec s popisom del in cenami, s pripisom skupne cene kot pogodbene vrednosti del, s pripisom „ključ na roke“, in podpisom, lahko šteje kot podjemna pogodba, - ali se obstoj materialnopravnega razmerja lahko dokazuje s konkludentnimi dejanji, - ali mora sodišče v primeru ocene, da trditvena podlaga ni dovolj konkretizirana, v okviru procesnega vodstva stranko pozvati k dopolnitvi in - ali dejstvo, da se sodišče ni opredelilo glede rekapitulacije kot samostojne pogodbe do izjave priče M. P., nadzornega organa toženke, in drugih dejanskih trditev, predstavlja relativno bistveno kršitev postopka.

3. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče s sklepom, izdanim skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona, predlog tožeče stranke zavrnilo.