Jedro

Tožnikova neopravičena zavrnitev opravljanja nadurnega dela, tako da na delo sploh ni prišel in to potem, ko ga je tožena stranka za iste kršitve že dvakrat predhodno pisno opozorila, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je nedatirana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov tožene stranke, ki jo je tožnik prejel dne 29. 11. 2007, nezakonita in se razveljavi; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delovno mesto „steklar I“ ali na drugo ustrezno delovno mesto, mu vpisati manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico, mu za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi obračunati in izplačati vse pripadajoče neizplačane plače, po predhodnem odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim službam in zavodom od pripadajočega bruto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila ter mu priznati, obračunati in izplačati vse ostale pravice iz dela in po delu; in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper zavrnilni del navedene sodbe se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži v plačilo nastale pravdne stroške oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo navedbam tožene stranke, pri čemer njenih trditev sploh ni preverjalo. Priča D.P. je navajala, da obseg naročil v zadnjih dveh letih narekuje remont peči izven rednega delovnega časa, te trditve, na katere pa je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, pa tožena stranka ni z ničemer izkazala. Meni, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o nadurnem delu z dne 9. 11. 2007, ki jih določa 143. člen ZDR. Priči D.P. in G.K. sta skladno izpovedali, da se že tri leta remont peči opravlja izven rednega delovnega časa, da ne moti delovnega procesa, pri tem pa je tožnik prepričan, da je sodišče to dejstvo dokazno gledano napačno ocenilo. Tožena stranka je dolžna delo organizirati tako, da je delo izven delovnega časa oz. nadurno delo nepotrebno. Tožnik je opozoril, da bi remont potekal hitreje, če bi delalo na peči več delavcev in da transportnih poti ta proces sploh ni motil. Tožnik se tudi ne strinja, da bi bil dolžan po prejemu odločbe o nadurnem delu odreagirati s prijavo na inšpektoratu za delo ali pritožbo pri sindikatu. Že samo dejstvo, da tožnik ni kršil delovne obveznosti, ker so mu bile nezakonito odrejene nadure pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita in izdana v nasprotju z zakonom. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi 3. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s strani delodajalca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja. V 2. odstavku 88. člena ZDR določa, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V 5. odstavku 88. člena ZDR pa je določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnega razloga zato, ker ni upošteval odločbe tožene stranke, s katero mu je odredila nadurno delo zaradi remonta peči za dne 11. 11. 2007 v tretji izmeni, s čemer je kršil svoje delovne obveznosti. Tožnik namreč kljub odločbi o nadurnem delu z dne 9. 11. 2007 (B6), na delo dne 11. 11. 2007 ni prišel, svoje odsotnosti pa ni upravičil, prav tako o svoji odsotnosti ni obvestil predpostavljenega, s čimer je kršil svoje delovne obveznosti. Razlog za odreditev nadurnega dela je bil v konkretnem primeru remont peči, navedeno delo pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne spada v okvire rednih delovnih nalog tožnika in tudi drugih delavcev. Zato je neutemeljena pritožbena navedba tožnika, da je tožena stranka dolžna delo organizirati tako, da je delo izven delovnega časa oz. nadurno delo nepotrebno, da bi morala zaposliti več delavcev in da bi morala opraviti remont peči znotraj rednega delovnega časa. Po izpovedbi prič D.P. in G.K., ki jih je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, se remont peči opravlja po potrebi, na določeno časovno obdobje in sicer na približno mesec in pol do dva meseca, in sicer odvisno od tega, kaj se v peči kali in od kakovosti stekla. Preden pa se opravi remont peči, se mora peč ohlajati najmanj 6 do 8 ur, sam remont peči pa se opravi v 8 urah, opraviti pa ga mora pet delavcev in vzdrževalec. Če bi se remont peči opravljal med tednom, bi se izgubilo 24 ur, zato se remont peči opravlja izven rednega delovnega časa, prav tako pa remont peči ovira delovni proces in ogroža varnost drugih delavcev.

Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na določbe ZDR, ki delavcu nalagajo vestno opravljanje dela, zato odklanjanje opravljanja dela predstavlja hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere se delavcu lahko odpove pogodba o zaposlitvi. Delo po navodilih delodajalca je eden od bistvenih elementov delovnega razmerja (1. odstavek 4. člena ZDR) in obveznost delavca (32. člen ZDR). Neizpolnjevanje delovnih nalog, ki so bile tožniku odrejene z odločbo, pri čemer je bil na svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi predhodno že dvakrat opozorjen (opozorilo z dne 9. 7. 2007 in 16. 7. 2007, A4 in A6), tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je to jasna in nedvomna kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.

Neutemeljena je pritožbena navedba tožnika, da za izdajo odločbe o nadurnem delu z dne 9. 11. 2007 niso bili izpolnjeni pogoji iz 143. člena ZDR in da se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da bi bil dolžan po prejemu odločbe o nadurnem delu odreagirati s prijavo inšpektoratu za delo. V primeru, ko delavec meni, da je odreditev nadurnega dela nezakonita, bodisi, da ne gre za zakonito določen primer ali razlog, ki opravičuje nadurno delo, ali gre za preseganje časovnih omejitev nadurnega dela (3. odstavek 143. člena ZDR), ne upoštevaje odmore in počitek (155. in 165. člen ZDR) ali, da gre za kršenje posebnega varstva delavcev (2. odstavek 147. člena), ima pravno varstvo v skladu z 204. členom ZDR, možnost zahtevati ukrepanje inšpektorja za delo (227. člen ZDR) ali možnost odkloniti delo v skladu s 33. členom Zakona o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS, št. 56/99 in nadaljnji), če bi mu nadurno delo po mnenju pooblaščenega zdravnika poslabšalo zdravstveno stanje. V kolikor bi tožnik torej menil, da je odreditev nadurnega dela nezakonita je imel možnost pravnega varstva, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ni bil dolžan po prejemu odločbe o nadurnem delu odreagirati. Tožnikova neopravičena zavrnitev opravljanja nadurnega dela dne 11. 11. 2007, tako da na delo sploh ni prišel in to potem, ko ga je tožena stranka za iste kršitve že dvakrat predhodno pisno opozorila, predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zato pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo ugoditi.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), prav tako tožnik ne navaja nobenih drugih pravno upoštevanih dejstev, s katerimi bi lahko omajal izpodbijano sodbo in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena istega zakona. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.