Jedro

Predpogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je torej znatnejša sprememba okoliščin, bodisi na strani otroka (kot spremenjene potrebe), očeta ali matere, (kot spremenjene preživninske zmožnosti).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog z dne 12. 6. 2020 na znižanje preživnine zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Zoper odločitev se pritožujeta oba udeleženca nepravdnega postopka. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je bila preživnina v višini 350,00 EUR mesečno, določena v sodbi IV P 62/2016 z dne 11. 10. 2016, ker je predlagatelj prejemal otroški dodatek v višini 150,00 EUR za nasprotnega udeleženca. Sedaj pa ta znesek prejema mati nasprotnega udeleženca, s tem pa se je njena obveznost znižala za prejeti znesek. Iz tega razloga je tudi predlagal znižanje preživnine, saj je bil sporazum o preživnini leta 2016 sklenjena upoštevanje dejstvo, da predlagatelj prejema otroški dodatek na svoj TRR račun. Sodišče prve stopnje pa se do teh dejstev oziroma dogovora, ki je vplival na določitev preživnine ni opredelilo, zaradi česar je storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S tem pa se je predlagateljeva preživninska obveznost sedaj zvišala, kar je potrebno upoštevati kot bistveno spremenjene okoliščine na strani predlagatelja. Upoštevaje 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju ZD) predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter preživnino zniža oziroma vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

3. Nasprotna udeleženka se pritožuje glede odločitve o stroških, saj meni, da se je postopek v celoti vodil v interesu predlagatelja, ki s predlogom ni uspel, zato mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka, upoštevaje tretji odstavek 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6. V pritožbi zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bile storjene s sklepom so pavšalne, saj ima sklep razloge o vseh odločujočih dejstvih in se da preizkusiti, s tem pa kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Uradni preizkus nadalje pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, ter je pravilno in v zadostnem obsegu ugotovilo pravno pomembna dejstva.

7. Tako je pravilno uporabilo 197. člen DZ, v skladu s katerim se na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

8. Predpogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je torej znatnejša sprememba okoliščin, bodisi na strani otroka (kot spremenjene potrebe), očeta ali matere, (kot spremenjene preživninske zmožnosti). Predlagatelj je zatrjeval spremembo njegove preživninske zmožnosti in tekom postopka tudi spremembo zmožnosti matere, pritožbeno pa je sedaj sporno samo njegova preživninska zmožnost in sicer se je slednja spremenila iz razloga, ker je prejemnica otroškega dodatka sedaj otrokova mati in ne več predlagatelj, prav tako pa bi naj prejemal za 500,00 EUR nižjo plačo. 9. Sodišče prve stopnje bistveno spremenjenih razmer, ki bi pogojevale ponovno ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti, ni ugotovilo, zato je predlog zavrnilo. Preživninska obveznost predlagatelja je bila določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV P 62/2016 z dne 11. 10. 2016, na 350,00 EUR mesečno. Dohodki predlagatelja so v letu 2016 znašali cca. 1.980,00 EUR do 2.020,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se slednji do sedaj niso bistveno zmanjšali, saj predlagatelj še vedno prejema plačo v višini od 1.800,00 do 2.038,00 EUR. Na podlagi slednjega pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da pri dohodkih predlagatelja ni prišlo do bistvenih sprememb v primerjavi z letom 2016. S takšnimi materialnopravnimi zaključki v celoti soglaša tudi sodišče druge stopnje. Prav tako na strani predlagatelja ni prišlo do nobenih drugih bistvenih sprememb glede stroškov stanovanja, skrbi za pasemske živali in ostalih življenjskih stroškov. Sicer pa so starši dolžni skrbeti za preživljanje svojih otrok in njihovim potrebam dajati prednosti.

10. Sodišče prve stopnje nadalje pri določitvi višine preživnine pravilno ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga je pred tem prejemal predlagatelj, sedaj pa ga prejema nasprotna udeleženka, saj po ustaljeni sodni praksi otroški dodatek ni denarna pomoč otroku, ampak je namenjen zadovoljevanju potreb otrokove družine, v kateri otrok trenutno živi. Tako se otroški dodatek ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb, je namreč prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načel socialne države zagotavlja država1. 11. Glede na obrazloženo ker na strani predlagatelja ni prišlo do bistvenih sprememb zmožnosti preživljanja, kot jih je sam zatrjeval, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo, zato je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi nasprotnega udeleženca:

12. Nasprotni udeleženec se zavzema za spremembo odločitve o stroških in se pri tem sklicuje na tretji odstavek 40. člena ZNP-1, ki določa, da če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, krijejo stroške ti udeleženci.

13. V skladu s 55. členom ZNP-1 o stroških postopka v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, odloča sodišče po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Glede na navedeno, in ker sodišče ni našlo posebnih okoliščin zaradi katerih bi o stroških odločilo v skladu s 154. členom ZPP po uspehu strank v pravdi, se sodišče druge stopnje v celoti pridružuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka v skladu z 40. členom ZNP-1 oziroma 55. členom ZNP-1 in je njegovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo tudi v II. točki izreka.

14. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (40. in 55. člen ZNP-1 v zvezi s 154. členom ZPP).

1 VSL sodba IV Cp 689/2019 z dne 18. 4. 2019, VSRS II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017.