Jedro

Tožnica toženčevo ugodnejše materialne in pridobitne zmožnosti utemeljuje s predmeti, ki po njenih trditvah spadajo v skupno premoženje obeh pravdnih strank, in jih že zato ni mogoče v celoti avtomatično pripisati izključno pridobitni sposobnosti toženca, kar želi z revizijo uveljaviti tožnica. Tudi morebitni plodovi, pridobljeni iz predmetov skupnega premoženja (najemnina), gredo pri opredelitvi pridobitne sposobnosti zavezancev v breme obeh titularjev. Nezmožnost pobiranja plodov iz tega premoženja, opustitev pridobivanja plodov (ki v konkretnem primeru ni zatrjevana) ali odsvajanje predmetov iz skupnega premoženja pa se pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti upošteva v breme tistega zavezanca, ki je takšno stanje povzročil (npr. da je s svojim ravnanjem sprožil ukrepe zavarovanja, ki onemogočajo poslovanje s tem premoženjem).

Otrokove potrebe pri določitvi preživnine je v primerih tako imenovanih nadstandardnih preživnin dopustno omejiti zaradi varstva njegove koristi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka pravdna stranka nosi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je moralo v ponovljenem postopku ponovno odločiti o delu tožničinega zahtevka na plačilo mesečne preživnine za mladoletno hčer pravdnih strank v višini 1.120,00 EUR mesečno. O preživnini do višine 680,00 EUR mesečno za obdobje od 14. 1. 2013 dalje in o zahtevku za plačilo preživnine od dne vložitve tožbe do dne izdaje sodbe je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 216/2012-IV z dne 14. 1. 2013. Sodišče prve stopnje je preživnino za mladoletno A. A. za obdobje od dne 14. 1. 2013 dalje določilo v znesku 850,00 EUR mesečno, pri čemer je dolžan toženec plačati od 14. 1. 2013 dalje še po 170,00 EUR, za marec 2015 še 370,00 EUR, od izdaje sodbe dne 3. 4. 2015 dalje pa po 850,00 EUR mesečno.

2. Sodišče druge stopnje je s sklepom zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep predsednika okrožnega sodišča o zavrnitvi njene zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice. S sodbo je delno ugodilo toženčevi pritožbi in sodbo v I. točki izreka glede določitve mesečne preživnine do 680,00 EUR za obdobje od 14. 1. 2013 dalje razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo, v ostalem pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Prav tako je delno ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dolžan toženec od 14. 1. 2013 dalje poleg preživnine, ki je bila že pravnomočno določena s sodbo P 216/2012 z dne 14. 1. 2013 v višini 680,00 EUR mesečno, plačati še preživnino v višini 250,00 EUR mesečno, v ostalem pa je tožničino pritožbo zavrnilo. Skupna toženčeva mesečna preživninska obveznost je tako pravnomočno določena na 930,00 EUR mesečno.

3. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča druge stopnje (zahtevek na plačilo preživnine v višini 870,00 EUR mesečno) je tožnica vložila revizijo. Revizijske razloge bo sodišče povzelo v odgovoru nanje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki je nanjo obrazloženo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvena dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), so: - Obe pravdni stranki imata poleg rednih mesečnih dohodkov tudi premoženje večje vrednosti. Premoženjsko stanje obeh staršev je zelo ugodno, zato je njuna hči upravičena do nadstandardne preživnine. Tožničin mesečni dohodek znaša 700,00 EUR, toženčev pa 1.700,00 EUR. Toženec poleg tega prejema najemnino od nepremičnin, toženka pa je zadnji dve leti lastnica gospodarske družbe.

- Potrebe mladoletne hčere pravdnih strank po višini znašajo 1.550,00 EUR mesečno in zajemajo stroške bivanja, za prehrano v šoli, za šolanje, za gorivo, za kozmetiko, za oblačila in obutev, za prehrano doma, za dodatno učenje angleščine ter za golf, s katerim se hči pravdnih strank intenzivno ukvarja in v njem dosega vrhunske rezultate. Ostale njene aktivnosti (plavanje, tenis, smučanje ipd.) je sodišče ocenilo kot strošek v okviru oddiha in razvedrila.

- Hči pravdnih strank je imela od šestega razreda osnovne šole prav dober uspeh (pred tem odličen), v letu 2014/2015 (9. razred osnovne šole) pa je imela na začetku vedenjske težave in slabši učni uspeh, ki se je nato po pogovoru s starši v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje zopet izboljšal. Slabši učni uspeh je tudi posledica (pre)številnih izvenšolskih dejavnosti in treningov. Poleg golfa, ki ga aktivno trenira, se bo z ostalimi športnimi aktivnostmi (tenis, plavanje, smučanje) lahko zato ukvarjala za oddih in razvedrilo. Zaradi zdravstvenih težav mora poleg tega izvajati redne fizioterapevtske vaje. Sodišči sta upoštevali, da napredovanje otroka v višje razrede od njega terja večji napor v šoli.

7. Tožnica v reviziji vztraja pri stališču, da bi morala biti razpravljajoča sodnica izločena skladno s 6. točko 70. člena ZPP zaradi dvoma v njeno nepristranskost. Revizijsko sodišče v zvezi s tem najprej pojasnjuje, da ima položaj, v katerem je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen, značaj absolutne procesne kršitve iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP le, če gre za sodnika, ki bi moral biti izločen iz razlogov od 1. do 5. točke 70. člena ZPP. V reviziji uveljavljana procesna kršitev, če je do nje res prišlo, ima torej lahko le značaj relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v fazi revizijskega preizkusa relevantna zgolj v primeru vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe pritožbenega sodišča.(1) Takšnega vpliva revidentka v reviziji ne zatrjuje, zato ta del revizijskih navedb dodatne pozornosti in odgovora ne zahteva. Dodati je treba, da zoper sklep o zavrnitvi strankine zahteve za izločitev ni posebne pritožbe.(2) Pritožbeno sodišče pritožbe zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice torej ne bi smelo obravnavati samostojno, pač pa bi se moralo do tovrstnih pritožbenih navedb vsebinsko opredeliti v okviru odločanja o pritožbi zoper sodbo. Čeprav se pritožbeno sodišče, strogo formalno gledano, o pritožbenih navedbah v tej smeri ni opredelilo pri odločanju o pritožbi zoper sodbo, pa tožničine pritožbene navedbe niso ostale spregledane, saj se je do njih pritožbeno sodišče opredelilo ob skupnem meritornem odločanju o pritožbah zoper sklep in sodbo, s čimer je zadostilo obveznostim, ki izhajajo iz tožničine pravice do izjave, kršitve katere obrazloženo niti ne uveljavlja. Revizijsko sodišče se tudi sicer pridružuje stališču pritožbenega sodišča, da je tožnica v zahtevi za izločitev uveljavljala razloge, ki se nanašajo na pravilnost vodenja postopka, kar je lahko predmet preizkusa s pravnimi sredstvi in načeloma ni razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP.

8. Revidentka med drugim izpodbija zavrnitev njenega zahtevka za plačilo preživnine od vložitve tožbe (od dne 24. 1. 2012) do dne izdaje sodbe. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da sta z izpodbijano sodbo sodišči nižjih stopenj v ponovljenem postopku odločali zgolj o tistem delu tožničinega zahtevka, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno s sodbo P 216/2012 z dne 14. 1. 2013, torej o plačilu preživnine v višini 1.120,00 EUR mesečno za obdobje od 14. 1. 2013 dalje. O zahtevku za plačilo preživnine od vložitve tožbe do izdaje sodbe je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 216/2012 z dne 14. 1. 2013,(3) zato ta del tožbenega zahtevka ni več predmet revizijskega preizkusa.

9. V reviziji smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če se nanašajo na bistvene kršitve postopka, glede katerih je dovoljena revizija (372. člen ZPP). Tožnica je reviziji priložila številne listine, ob tem pa ni obrazložila, ali z njimi dokazuje katero od postopkovnih kršitev, zato jih revizijsko sodišče v nadaljevanju ni upoštevalo.

10. Sodišči nižjih stopenj sta se pri odločanju pravilno oprli na določbo prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR),(4) določbo 129. člena ZZZDR(5) in določbi prvega(6) ter drugega(7) odstavka 129a. člena ZPP. V postopku sta skladno s to pravno podlago ugotavljali premoženjsko stanje in pridobitne sposobnosti obeh staršev ter potrebe mladoletne hčere pravdnih strank. Ob ugotovljenem dejstvu, da so materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev nadpovprečne, sta materialnopravno pravilno zaključili, da je določitev preživnine v takšnem primeru odvisna od potreb otroka, ki sicer ne zajemajo le nujnih, pač pa vse konkretno izkazane potrebe, njihova omejitev pa je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka (t.i. nadstandardna preživnina).(8) Tožničino večkrat ponovljeno stališče, da je potrebno po razvezi zakonske zveze z določitvijo preživnine otroku zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.

11. Tožnica se v reviziji obširno spušča v izpodbijanje zaključkov o materialni in pridobitni sposobnosti toženca. S svojimi navedbami skuša utemeljiti večji obseg skupnega premoženja, ki je trenutno v posesti toženca oziroma je nanj vknjiženo, in iz njega pridobljenih koristi (najemnine). Glede na to, da revidentka ne nasprotuje ugotovitvi, da so materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev nadpovprečne in povsem zadostujejo za kritje (ugotovljenih) otrokovih potreb, njeno zavzemanje za ugotovitev (še) ugodnejšega toženčevega premoženjskega stanja in pridobitne sposobnosti na odmero višine preživnine ne more imeti nobenega vpliva. Procesnih kršitev v zvezi s to dejansko ugotovitvijo revidentka obrazloženo ne uveljavlja. Toženčeve večje materialne in pridobitne zmožnosti bi ob dejstvu, da že sedanje stanje obeh strank omogoča zadovoljevanja ugotovljenih potreb njune hčere, lahko imele vpliv le na delež porazdelitve preživninskega bremena med oba zavezanca, česar pa tožnica v reviziji ne izpodbija.

12. Dodati je, da tožnica toženčevo ugodnejše materialne in pridobitne zmožnosti utemeljuje s predmeti, ki po njenih trditvah spadajo v skupno premoženje obeh pravdnih strank, in jih že zato ni mogoče v celoti avtomatično pripisati izključno pridobitni sposobnosti toženca, kar želi z revizijo uveljaviti tožnica. Tudi morebitni plodovi, pridobljeni iz predmetov skupnega premoženja (najemnina), gredo pri opredelitvi pridobitne sposobnosti zavezancev v breme obeh titularjev. Nezmožnost pobiranja plodov iz tega premoženja, opustitev pridobivanja plodov (ki v konkretnem primeru ni zatrjevana) ali odsvajanje predmetov iz skupnega premoženja pa se pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti upošteva v breme tistega zavezanca, ki je takšno stanje povzročil (npr. da je s svojim ravnanjem sprožil ukrepe zavarovanja, ki onemogočajo poslovanje s tem premoženjem). Enak vpliv imajo toženčeve (ali skupne) kreditne obveznosti. Revidentkino stališče, da ni pomembno, ali lahko toženec zaradi ukrepov zavarovanja tožničinih zahtevkov, ki jih je sodišče dovolilo v postopku ugotavljanja obsega in deležev na skupnem premoženju, s tem premoženjem posluje in iz njega pridobiva koristi, torej ne drži povsem. Če je pridobivanje koristi na tem premoženju zaradi ukrepov zavarovanja tožničinih zahtevkov iz drugih pravdnih postopkov onemogočeno ali omejeno, to lahko vpliva na pridobitno sposobnost zavezanca, seveda pa mu gre v breme, če je takšno stanje povzročil s svojim ravnanjem. Ne glede na to je v tej zadevi odločilno, da kljub zatrjevanemu nedovoljenemu odsvajanju predmetov iz skupnega premoženja in kljub ukrepom zavarovanja tožničinih zahtevkov že sedanje finančno stanje obeh strank povsem zadostuje za zadovoljevanje ugotovljenih otrokovih potreb. Omenjene trditve bodo zato relevantne v postopkih o ugotavljanju obsega in deležev na skupnem premoženju in o morebitnih kondikcijskih zahtevkih, ki iz zatrjevanih toženčevih ravnanj izvirajo.

13. Kot je revizijsko sodišče že opozorilo, je otrokove potrebe pri določitvi preživnine v primerih tako imenovanih nadstandardnih preživnin dopustno omejiti zaradi varstva njegove koristi. Sodišči nižjih stopenj sta upoštevali vse potrebe, ki jih primeroma našteva določba drugega odstavka 129.a člena ZPP, zlasti pa, da ima mladoletna hči pravdnih strank status vrhunske športnice pri golfu, čemur namenja velik del svojih obšolskih dejavnosti. Poleg tega je upoštevalo še njene druge potrebe (plavanje, tenis, smučanje, učenje tujih jezikov in druge podobne dejavnosti) in jih po višini ovrednotilo. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem revidentke, da ocena stroškov otrokovih potreb ne more biti le rezultat matematičnega seštevanja. Pri določitvi višine otrokovih potreb gre za oceno, ki sicer temelji na dejanskih stroških, vendar so ti le vodilo, namenjeno objektivizaciji otrokovih potreb. Prav tako se je mogoče strinjati z njenim stališčem, da zneskovna ocena potreb ne more biti nižja samo zato, ker je otrok določene dejavnosti, ki jih je opravljal pred razvezo zakonske zveze njegovih staršev, opustil, če eden od preživninskih zavezancev samovoljno ne izvršuje svojih obveznosti iz roditeljske pravice. Revidentka pa pri tem spregleda, da je kljub temu pri oceni višine otrokovih potreb ključen kriterij otrokove koristi.

14. Ravno to sta sodišči nižjih stopenj tudi upoštevali. Določene potrebe, za katere se revizija zavzema, da bi jih morali sodišči ovrednotiti višje, ker se mladoletna hči pravdnih strank želi z njimi ukvarjati kvalitativno ali kvantitavno intenzivneje, je ustrezno umestilo glede na njene koristi. Pri tem je upoštevalo njene siceršnje šolske obveznosti, njihovo zvečanje ob prehodu v višje razrede, zdravstveno stanje in potrebne fizioterapije ter intenzivno ukvarjanje z golfom, zlasti pa, da je bil zaradi obsega vseh obšolskih aktivnosti njen šolski uspeh nekaj časa nižji, vendar se je nato v šolskem letu 2014/2015 spet izboljšal. Revizijsko sodišče se ob takšnem dejanskem stanju pridružuje stališču sodišč nižjih stopenj, da lahko mladoletna hči pravdnih strank ostale prostočasne aktivnosti (poleg golfa, s katerim se intenzivno in uspešno ukvarja) v svojo korist ustrezno zadovolji v okviru oddiha in razvedrila. Te potrebe je v tem smislu pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi po višini ustrezno objektiviziralo.

15. Revizijska trditev, da obseg izvenšolskih obveznosti ne vpliva na hčerin šolski uspeh, predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.(9) Takšno trditev tožnica utemeljuje z navedbo, da je v šolskem letu 2014/2015 dosegla odličen končni uspeh. Sodišči nižjih stopenj sta izboljšanje uspeha v tem šolskem letu upoštevali, vendar končni uspeh, glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred iztekom tega šolskega leta (dne 3. 4. 2015), ni dejstvo, na katerega bi se raztezale časovne meje pravnomočnosti izpodbijane sodbe.(10) Omenjena navedba za odločitev o reviziji zato ni pomembna.

16. Pretežni del revizije se ukvarja z izpodbijanjem ocene višine posameznih otrokovih potreb (in uveljavljanjem novih), kar pa predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Tožnica s številnimi priloženimi listinami dokazuje višje stroške. Ker tem ugotovitvam ne očita obremenjenosti s postopkovnimi kršitvami, opredelitev do navedenih listin ni bila potrebna. Del teh trditev in listin se poleg tega celo nanaša na obdobje, ki ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti.

17. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Glede na pooblastilo iz 413. člena ZPP je obenem odločilo, da vsaka stranka nosi svoje revizijske stroške.

Op. št. (1): 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP.

Op. št. (2): Peti odstavek 73. člena ZPP.

Op. št. (3): V. točka izreka navedene sodbe.

Op. št. (4): Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 123. člena ZZZDR).

Op. št. (5): Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR).

Op. št. (6): Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (prvi odstavek 129a. člena ZZZDR).

Op. št. (7): Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 129a. člena ZZZDR).

Op. št. (8): Odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 143/2012, II Ips 141/2013. Op. št. (9): Primerjaj zlasti 28. točko obrazložitve sodišča prve stopnje.

Op. št. (10): Galič, A.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 168 in naslednje.