Jedro

V konkretnem primeru gre za tehtanje med tožnikovo pravico do varstva pred odpovedjo iz nedopustnega razloga in pravico nadrejenega do zasebnosti. V pogovoru sta bila udeležena tožnik in nadrejeni, ne nekdo tretji. Tudi ni šlo za pogovor strogo zasebne vsebine, temveč za pogovor med delavcem in nadrejenim, ki je odobraval odsotnost z dela in pri tem nastopal kot predstavnik delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale zavrnitev spornega dokaznega predloga (da torej sodišče posluša vsebino pogovora na USB ključku).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dne 22. 11. 2016 nezakonita, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 9. 2016 za delovno mesto "konfekcija plaščev" in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delovno mesto "konfekcija plaščev", ga za čas od 20. 1. 2017 dalje prijaviti v zavarovanja ter mu izplačati zaostale neto plače, ustreznim institucijam pripadajoče prispevke in davščine, vse od osnovne mesečne bruto plače 724,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dneva v mesecu dalje do plačila. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se pogodba o zaposlitvi z dne 27. 9. 2016 razveže z dnem odločitve sodišča prve stopnje; da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 20. 1. 2017 do dneva odločitve sodišča prve stopnje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijaviti v zavarovanja, mu obračunati plače, upoštevajoč mesečni bruto znesek 724,77 EUR bruto, od tega odvesti in pristojnim organom plačati predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 v znesku 19.944,66 EUR bruto, od tega odvesti in plačati predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati ustrezen neto znesek, v roku 8 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (točka I izreka sodbe). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka II izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal tožnik, zaradi česar je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišče ni izvedlo dokaza s poslušanjem zvočnega zapisa, shranjenega na USB ključku, iz katerega izhaja, da je dejanski razlog odpovedi v tem, da se tožena stranka tožnika znebi, kar pomeni, da je bil krivdni razlog odpovedi prirejen. Tožnik je svojo odsotnost vnaprej napovedal nadrejenemu mojstru A.A., skladno z ustaljeno prakso pri delodajalcu uporabniku. Ta je tožniku odsotnost sprva odobril, kasneje pa izjavo spremenil. Tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic (pravice do zasebnosti) v pravdnem postopku ali delovnem sporu ni nujno nezakonita. Lahko je dopustna, če za to obstajajo utemeljene okoliščine. Upoštevati je treba načelo sorazmernosti in vse okoliščine primera in pretehtati, kateri pravici je treba dati prednost. Uporaba spornega dokaza je dovoljena, če zanjo obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Na tak način pridobljen dokaz mora imeti poseben pomen za izvrševanje drugih ustavno varovanih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma, da ga razveljavi ter v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Bistveni pritožbeni očitek je, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza s poslušanjem zvočnega zapisa, shranjenega na USB ključku, ki ga je predložil tožnik. Tako izhaja tudi iz obrazložitve sodišča prve stopnje, ki se je postavilo na stališče, da spornega pogovora, ki je vsebovan na USB ključku, ni dopustno poslušati, saj bi to pomenilo kršitev pravice do zasebnosti tožniku nadrejenega delavca A.A. 7. Vendar pa iz dokaznih sklepov sodišča prve stopnje, sprejetih na glavni obravnavi, iz dokaznega sklepa v izpodbijani sodbi kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi sodišče ta dokazni predlog zavrnilo. Zaradi nejasnosti glede tega pritožbeno sodišče ugotavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba v izreku ali v obrazložitvi pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, zlasti pa, če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.

8. Na prvem naroku za glavno obravnavo 5. 10. 2017 je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da se vpogledajo in preberejo vse listine v prilogah spisa od A1 do A3, B1 do B16, ta dan vložena zdravstvena dokumentacija, USB ključek ter priloga C1, dopuščeno je bilo zaslišanje strank ter prič, sodišče je še sklenilo, da bo o ostalih dokaznih predlogih odločilo naknadno. Sodišče je sporni USB ključek vložilo pod prilogo A7. Na naslednjem naroku 14. 11. 2017 je sprejelo dokazni sklep, da se vpogledajo in preberejo listine v prilogah spisa A1 - A7, B1 - B21 ter C1, dopuščeno je bilo zaslišanje treh prič, znova je sodišče sklenilo, da bo o ostalih dokaznih predlogih odločilo naknadno. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo 5. 12. 2017 je sodišče v dokaznem sklepu sklenilo, da se vpogledajo in preberejo listine v prilogah spisa A1 – A7, B1 – B21, C1, ostale dokazne predloge pa je zavrnilo.

9. V izpodbijani sodbi je navedlo, da je v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo listinske dokaze tožnika (A1-A7) in tožene stranke (B1 – B21) ter listino pod C1. V zvezi z spornim dokazom je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je tožnik v spis predložil dokaz USB ključek (A7) s posnetkom pogovora med tožnikom in A.A., glede katerega je tožena stranka zahtevala izločitev dokaza. Glede te zahteve tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ZPP ne predvideva izločitve dokazov, kar pa še ne zadostuje za jasno obrazložitev, če je bil dokaz izveden ali ne.

10. V praksi je dopustno, da se dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo (287. člen ZPP) v sodbi dopolni oziroma bolj natančno oblikuje, da torej sodišče v sodbi bolj natančno obrazloži, katere dokazane predloge je zavrnilo, katere pa je izvedlo in predvsem, da navede jasne razloge, zakaj je to storilo. Te možnosti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni uporabilo, pač pa je z nejasnim razlogovanjem o tem, ali je sporni dokaz sploh izvedlo ali ne, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Največkrat sodišče v primeru zavrnitve dokaznih predlogov razloguje o tem, zakaj je dokaz nepotreben, nerelevanten ali neprimeren. V konkretnem primeru se sodišče prve stopnje v zvezi s spornim dokazom sklicuje na (ustavno) nedopustne razloge, s katerimi pa se pritožbeno sodišče, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ne strinja. To naj sodišče prve stopnje upošteva v ponovljenem postopku, v katerem bo prvenstveno moralo odpraviti opisano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je takšne narave, da je pritožbeno sodišče samo ne more sanirati (drugi odstavek 347. člena ZPP). Zato posledična vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne more biti relevantna z vidika vprašanja hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zlasti zato, ker je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo prej kot v treh mesecih od prejema zadeve (drugi odstavek 354. člena ZPP).

12. Pritožba se utemeljeno zavzema za izvedbo dokaza pod A7, da torej sodišče posluša vsebino pogovora na spornem USB ključku. Vztraja, da gre za odločilni dokaz glede dejstva, da dejanski razlog podane odpovedi ni bil krivdni, ampak je bil prirejen zato, da se tožena stranka tožnika znebi. Iz posnetega pogovora naj bi izhajalo, da je tožnik A.A. naznanil svojo odsotnost, da je bila odsotnost odobrena, ter da je v tem telefonskem razgovoru A.A. tožnika seznanil, da je pravi razlog za odpoved v tem, da ima zdravstvene težave, zaradi katerih bo moral opraviti operativni poseg ter bo zaradi tega odsoten z dela več mesecev.

13. V konkretnem primeru gre za tehtanje med tožnikovo pravico do varstva pred odpovedjo iz nedopustnega razloga in pravico nadrejenega do zasebnosti. V pogovoru sta bila udeležena tožnik in nadrejeni, ne nekdo tretji. Tudi ni šlo za pogovor strogo zasebne vsebine, temveč za pogovor med delavcem in nadrejenim, ki je odobraval odsotnost z dela in pri tem nastopal kot predstavnik delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale zavrnitev spornega dokaznega predloga.

14. Zaradi obrazložene postopkovne kršitve je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva ugotovitve ter stališča pritožbenega sodišča in po dopolnitvi dokaznega postopka ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.