Jedro

Sodišče druge stopnje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka zato, ker dokaza ni izvedlo, to pa je pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja in posledično podredni zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila. Ugotovilo je, da je tožnik kršil delovno obveznost, ker je 17. 3. 2016 napačno predelal surovce in je kljub temu, da je stroj javljal napako, z delom nadaljeval, namesto da bi počakal na mojstra. Zato je presodilo, da je bilo pisno opozorilo utemeljeno. Nadalje je ugotovilo, da je tožnik 29. in 30. 9. 2016 izostal z dela, ne da bi bila odsotnost odobrena. Tožnikovo trditev, da pravi razlog za odpoved ni bila odsotnost z dela, temveč njegova predvidena daljša odsotnost, naj bi potrdila vsebina telefonskega razgovora med njim in E. B. V dokaz je predložil posnetek telefonskega razgovora (na USB ključu). Dokaza sodišče ni upoštevalo.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožnika, ki je nasprotoval odločitvi, da se dokaz ne upošteva, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje je očitalo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji). Iz dokaznih sklepov, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje in iz obrazložitve sodbe ni moglo razbrati, ali je bil dokaz z USB ključem izveden (sprejet je bil dokazni sklep, da se ta dokaz izvede - „vpogleda“) ali je bil zavrnjen (v obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da dokaza „ni upoštevalo“, ker je bil nezakonito pridobljen).

3. Zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbo, v kateri navaja, da sodišče prve stopnje upravičeno ni upoštevalo nezakonito pridobljenega dokaza, kar je v sodbi tudi pojasnilo in da zgolj nedosledna uporaba izrazoslovja ne more predstavljati bistvene kršitve. Sodišče druge stopnje bi, če je menilo, da je dokaz dovoljen, le tega lahko izvedlo samo in domnevno kršitev odpravilo z uporabo določb o popravi sodbe iz 328. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju tretjim odstavkom 347. člena in prvim odstavkom 355. člena ZPP.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbenem postopku Vrhovno sodišče ne preizkuša pravilnosti pravnih zaključkov sodišča druge stopnje. Navedb, ki jih v zvezi s tem toženka podaja v pritožbi, zato ni mogoče upoštevati. V pritožbenem postopku Vrhovno sodišče v skladu s 357. a členom ZPP presoja le, ali bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščin primera lahko samo odpravilo kršitve postopka oziroma dopolnilo postopek ter odpravilo pomanjkljivosti sodbe sodišča prve stopnje ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP, drugi odstavek 354. člena ZPP in prvi in drugi odstavek 355. člena ZPP).

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje1, ni takšna, da je sodišče druge stopnje ne bi moglo odpraviti (zakaj tega ni moglo storiti, v razveljavitvenem sklepu tudi ni pojasnilo). Sodišče prve stopnje je kljub temu, da je v dokazni sklep zapisalo, da je v dokaz „vpogledalo“, v nadaljevanju (4. točka obrazložitve) pojasnilo, da ga ni upoštevalo. V resnici dokaza ni izvedlo. Štelo je, da ni dovoljen, ker je bil pridobljen na nezakonit način. Tako je odločitev sodišča prve stopnje razumelo tudi sodišče druge stopnje, ki je tudi že zavzelo nasprotno stališče – da je dokaz dovoljen (12. in 13. točka obrazložitve). Bistveno kršitev torej sodišče druge stopnje očita sodišču prve stopnje zato, ker dokaza ni izvedlo, to pa je pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu s 357. a členom ZPP pritožbi toženke ugodilo in sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

1 Graja sodišča druge stopnje o nepravilnem postopanju sodišča prve stopnje, ki je najprej sprejelo dokazni sklep, da „vpogleda“ tudi v dokaz pod A7 (kjer se nahaja USB ključ), nato pa navedlo, da tega dokaza „ni upoštevalo“, je sicer upravičena. „Vpogled“ v dokaz dejansko pomeni njegovo izvedbo. Če sodišče dokaz izvede, ga mora pri odločitvi upoštevati (ga oceniti). Če pa meni, da ni dovoljen, dokaza ne izvede (ga ne „vpogleda“).