Jedro

Rok za vložitev predloga za zaznambo spora ni določen.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Odreja se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom na podlagi predloga predlagateljice z dne 22.4.2009 pri nepremičninah, parc. št. X, k.o. D. dovolilo zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 58/2008 v korist osebe z imenom M. K., C. M. T. 71, J. do ¼.

Zoper sklep sta se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila B. M. in M. K.. Navajata, da je bila zoper zamudno sodbo vložena pritožba, o kateri pa še ni odločeno. Zaznamba spora pa ni dopustna, potem ko se je postopek na prvi stopnji končal z izdajo sodbe. Predlog za zaznambo spora bi moral biti vložen ob vložitvi tožbe. Po 79. členu ZZK-1 se dovoli zaznamba spora, če stranka zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice. Zahtevek predlagateljice, da sta toženca dolžna priznati lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in ji izdati listino, na podlagi katere bo mogoče pri nepremičnini vknjižiti lastninsko pravico za M. K. do ¼, je nedopusten, saj toženca nimata kaj priznavati, niti nimata kaj izdati v primeru originarne pridobitve lastninske pravice. Določilo 1. odstavka 79. člena ZZK-1 izrecno govori o ugotovitvi obstoja lastninske pravice in ne o priznavanju lastninske pravice. Po povedanem je zaznamba spora nedopustna. Pritožnika predlagata, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter dovoli izbris izvršenih vpisov.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoje za zaznambo spora določa 79. člena ZZK-1. Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na podlagi tožbe oziroma predloga vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice se dovoli, kadar tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil med drugim tudi na podlagi priposestvovanja (1. alineja 1. odstavka 1. točke 79. člena ZZK-1). Predlagateljica v tožbi, ki jo je vložila na Okrožno sodišče v Kranju in se vodi pod opr. št. I P 58/2008, zatrjuje prav to, torej da je pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja nepremičnine, parc. št. X – pot, k.o. D.. Zatrjevanje priposestvovanja nepremičnine v tožbi je pogoj za zaznambo spora. Zemljiškoknjižno sodišče opravi zaznambo na podlagi tožbe, ne spušča pa se v ugotavljanje, ali je tožeča stranka dejansko priposestvovala sporno nepremičnino. To vprašanje se rešuje v pravdi, v kateri bo sodišče tudi odločalo o tem, ali je zahtevek tožeče stranke utemeljen oziroma ustrezen glede na to, da tožeča stranka zatrjuje priposestvovanje, obenem pa zahteva od tožene stranke priznanje lastninske pravice in izdajo ustrezne listine. Pritožbi pa ni slediti v delu, kjer pravi, da zaznamba spora ni dopustna, potem ko se je postopek na prvi stopnji končal z izdajo sodbe, temveč bi morala biti vložena ob vložitvi tožbe. Rok za vložitev zaznambe spora ni določen. 84. člen ZZK-1 določa, kdaj se dovoli izbris zaznambe spora. Ta se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen. V konkretnem primeru zamudna sodba še ni postala pravnomočna, ker o zadevi (pritožbi) še ni odločilo pritožbeno sodišče. Po povedanem je odločitev prvega sodišča, ki je zaznambo spora dovolilo, pravilna, pritožbeno sodišče pa ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa temelji na določilu 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.