Jedro

Pravno varstvo v sporih glede pristojnosti med lokalno skupnostjo in državo je po določbi 7. alinee 160. člena URS tožeči stranki zagotovljeno pred Ustavnim sodiščem. Zato po presoji sodišča obravnavanje tovrstnih ugovorov ne sodi v sodno pristojnost.

Izrek

Tožba se zavrže

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, izdano v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS št. U 722/2001-21 z dne 11. 5. 2004, odpravila odločbo Upravne enote A. št. ... z dne 29.5.2000 in odločila, da se zadeva pošlje Mestni upravi Mestne občine A. v pristojno reševanje. V obrazložitvi povzema ugotovitev sodišča, da postopek za odmero komunalnega prispevka v obravnavani zadevi ni bil voden in v njem ni bilo odločeno pred stvarno pristojnim organom. Po mnenju sodišča namreč določbe 2.odstavka 57.člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97, ZSZ/97) o tem, da se že začeti postopki za odmero komunalnega prispevka končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati tako, da se nanaša tudi na določbe o pristojnosti kot določbe organizacijske narave. To pa pomeni, da je na dan uveljavitve ZSZ/97, to je 24.7.1997, začete postopke treba končati ob upoštevanju materialnih in procesnih določb prejšnjih predpisov (tj. ZSZ/84, Uradni list SRS št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS št. 24/92, 44/97 ter podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi), medtem ko je treba uporabiti za določitev stvarne pristojnosti veljavne (organizacijske) določbe. Po mnenju tožene stranke je tako v obravnavani zadevi kot veljavno določbo o stvarni pristojnosti po uveljavitvi ZSZ/97 tako treba upoštevati določbo 1.odstavka 44.člena ZSZ/97 o tem, da odločbo o odmeri komunalnega prispevka izda občinska uprava. Postopek v tej zadevi je bil namreč začet z zahtevo Sklada stavbnih zemljišč (SSZ) za odmero komunalnega prispevka z dne 2.2.1996. Prvič je o zadevi odločila upravna enota z odločbo z dne 13.2.1996, njeno odločbo pa je v pritožbenem postopku tožena stranka z odločbo z dne 7.1. 1998 odpravila ter ji zadevo vrnila v ponoven postopek. Ker je medtem že stopil v veljavo ZSZ/97, ki je stvarno pristojnost za odmero komunalnega prispevka uredil drugače, bi tožena stranka z odločbo izdano dne 7.1.1998 zadevo že morala vrniti v ponoven postopek občinski upravi kot stvarno pristojnemu organu. Vendar pa je bila zadeva nepravilno vrnjena v ponoven postopek upravni enoti, ki pa tudi ni ugotovila, da za reševanje zadeve ni več stvarno pristojna ter je z odločbo z dne 29.5.2000 odločila tudi v ponovnem postopku. Iz navedenega razloga je zato tožena stranka morala tako izdano odločbo kot nezakonito odpraviti.

Tožeča stranka izpodbija odločitev tožene stranke, ker ne soglaša z njenim stališčem glede spremembe stvarne pristojnosti med postopkom, ki je bil začet 2.2.1996. Pri tem smiselno izhaja iz judikatov Vrhovnega sodišča RS, enakega stališča pa sta bila tako tožena stranka kot upravni organ prve stopnje. Nesprejemljivo se ji zdi stališče, da je zadeva tožeči stranki odstopljena šele po 7 letih odkar je pričel veljati nov SZS in s tem tudi sprememba stvarne pristojnosti, kot to tolmači tožena stranka. Takšno stališče je tožeča stranka zastopala tudi v upravnem sporu opr. št. U 722/2001, vendar ga sodišče ni upoštevalo. Ker v tem upravnem sporu ni bila stranka v postopku, zoper odločitev upravnega sodišča ni podala pritožbe. Podredno pa še navaja, da Mestna uprava Mestne občine A. ni pristojni organ za odmero komunalnega prispevka. Pravni naslednik SSZ je Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki ga je v letu 1997 ustanovila tožeča stranka in v katerega pristojnost med drugim sodi tudi izdaja odločb o odmeri komunalnega prispevka. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba zavrne. Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem sporu. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke glede stvarne pristojnosti organa za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka. Po pravnomočni sodbi upravnega sodišča (v zadevi opr.št. U 722/2001), ki jo povzema tožena stranka v izpodbijani odločbi, bi morala v obravnavani zadevi kot stvarno pristojen organ odločati mestna uprava, medtem ko tožeča stranka v tožbi zagovarja stališče, da je stvarno pristojen organ za odmero spornega komunalnega prispevka upravna enota oziroma tožena stranka. Po vsebini torej iz tožbenih ugovorov tožeče stranke izhaja, da gre za spor glede pristojnosti med lokalno skupnostjo in državo. O tovrstnih sporih pa je po določbi 7 alinee 160. člena Ustave RS pristojno odločati ustavno sodišče. Glede na to, da je tožeči stranki pravno varstvo v zvezi s tovrstnimi ugovori stvarne pristojnosti zagotovljeno pred ustavnim sodiščem, je po presoji sodišča šteti, da obravnavanje spornega vprašanja ne spada v sodno pristojnost. Iz navedenega razloga je zato sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi 1. točke 1. odst. 34. člena ZUS zavrglo.